Močna nevihta, ki je leta 2016 zajela Melbourne v Avstraliji, je prinesla več kot le osvežitev s poletnim dežjem. V nekaj urah so urgentni centri poročali o več kot 8500 obiskih zaradi težav z dihanjem, kar je pomenilo 672-odstotno povečanje običajnega obiska.
Tragično je umrlo deset ljudi. Ta dogodek je le eden izmed primerov nevihtne astme, redkega, a vse bolj prepoznanega pojava, ki lahko preseneti tudi tiste, ki nikoli prej niso doživeli astmatičnega napada.
Mehanizem nevihtne astme
Nevihtna astma ne nastane zaradi nevihte same, temveč zaradi kombinacije specifičnih vremenskih pogojev in visoke koncentracije cvetnega prahu v zraku, najpogosteje spomladi in zgodaj poleti. Mnogi alergiki pričakujejo, da bo dež odstranil alergene iz zraka, vendar se v tem primeru zgodi ravno nasprotno. V vetrovnem obdobju pred nevihto močan vzgornik potegne zrna cvetnega prahu visoko v oblake, kjer nabreknejo in počijo zaradi osmotskega šoka. Iz vsakega zrna se sprosti na stotine drobnih delcev, ki so manjši od celih pelodnih zrn in lahko prodrejo globoko v pljuča, kar povzroči silovito vnetno reakcijo pri občutljivih posameznikih.
Nevarnost za vse, ne le za astmatike
Največjemu tveganju za razvoj nevihtne astme so izpostavljeni odrasli z občutljivostjo na cvetni prah trav in tisti s sezonskim senenim nahodom. Vendar pa primer iz Melbourna dokazuje, da nevarnost preti tudi drugim. Analiza je pokazala, da je 32 odstotkov ljudi, ki so poiskali nujno pomoč, pred tem nikoli ni imelo diagnosticirane astme. Mnogi so imeli seneni nahod, ki je pogosto podcenjen, a predstavlja pomemben dejavnik tveganja. Nevihtna astma lahko prizadene tudi bolnike z neurejeno astmo ali tiste, ki ne vedo, da jo imajo. Simptomi so enaki kot pri klasičnem astmatičnem napadu, a se pojavijo nenadoma in hitro poslabšajo, kar zahteva takojšnje ukrepanje.
Čeprav so zdravniki prve primere nevihtne astme zabeležili že pred desetletji, se njena pogostost in obseg izbruhov v zadnjem času povečujeta. Strokovnjaki to pripisujejo podnebnim spremembam, ki prinašajo daljša obdobja cvetenja, višje koncentracije peloda in pogoste ekstremne vremenske pojave. Nevihtna astma ni omejena le na Avstralijo; podobni dogodki so se pojavili tudi v Veliki Britaniji, Italiji, ZDA in Kanadi. To predstavlja globalni izziv, ki zahteva večjo ozaveščenost javnosti in boljšo pripravljenost zdravstvenih sistemov.
Preventivni ukrepi za zmanjšanje tveganja
Popolna zaščita pred nevihtno astmo ni mogoča, vendar lahko z ustreznimi preventivnimi ukrepi tveganje zmanjšamo. Ključno je redno zdravljenje astme in senenega nahoda. Osebe iz rizičnih skupin naj se posvetujejo z zdravnikom o pripravi načrta ukrepanja. V sezoni cvetenja je priporočljivo preverjati koncentracije peloda v zraku, ob napovedi nevihte na dan z visoko vsebnostjo cvetnega prahu pa ostati v zaprtih prostorih. Okna in vrata naj ostanejo zaprta, klimatske naprave pa preklopljene na notranje kroženje zraka. Zdravila za lajšanje simptomov astme naj bodo vedno pri roki, saj običajne obrazne maske ne nudijo zadostne zaščite.
Nevihtna astma je redek, a resen pojav, ki zahteva večjo ozaveščenost in previdnost, še posebej v času, ko podnebne spremembe povečujejo tveganje za takšne dogodke.
Spletno uredništvo
