Na območju naravnega parka Škocjanske jame sta si dva para ogroženih planinskih orlov izbrala novo gnezdišče. Prvi par je že v fazi valjenja jajc, drugi pa pravkar gradi gnezdo. Ta izjemna novica prihaja iz parka, kjer so opazili te veličastne ujede, znane tudi kot kralji neba.
V Sloveniji sicer prebiva približno 35 parov teh orlov, večina pa jih najdemo v alpskem svetu.
Gnezditveno obnašanje in skrb za potomce
Pri prvem paru orlov je valjenje že v teku, kar pomeni več kot 40 dni skrbnega sedenja na jajcih, preden se mladiči izvalijo. Mladiči nato potrebujejo dodatnih 80 dni, preden so pripravljeni na prvi polet. Drugi par pa se posveča gradnji svojega gnezda, kar je zahteven proces.
Opazovalci iz parka so poročali, da sta orla v eni uri kar 27-krat prinesla različen gnezdilni material, vključno s krajšimi borovimi vejicami, suhimi travami in zelenimi vejami listavcev.
Med opazovanjem je bilo zanimivo spremljati, kako je samec večkrat spustil material iz krempljev, a ga je hitro in spretno ujel v zraku. Njegova partnerka je zagotovo slišala njegove glasne klice, ki so sledili uspešnim ujetjem vej. Ti rituali so ključni za ohranjanje trajne partnerske vezi med orli.
Pomembnost varovanja narave
Iz Parka Škocjanske jame opozarjajo, da gnezditvene aktivnosti opazujejo z varne razdalje, da ne bi zmotili orlov, ki so zelo občutljivi na motnje, še posebej v času gnezdenja. Orli so strogo varovana vrsta, njihova prisotnost pa je znak ohranjenega in dragocenega naravnega okolja.
“Gre namreč za ogroženo in strogo varovano vrsto, ki je zelo plaha in najbolj občutljiva v času gnezdenja,”
Grožnje iz sodobnega sveta
Vožnja z motornimi vozili v naravi in nenadzorovan razvoj brezpilotnih letalnikov predstavljata nove grožnje za ujede po svetu. Poleg tega orlom škodijo tudi vetrne elektrarne, ki so postavljene preblizu njihovih gnezdišč, ter opuščanje in zaraščanje travnikov, kjer lovijo svoj plen. V Parku Škocjanske jame so zato napovedali nadaljevanje ukrepov za zaščito teh ptic.
V okviru projekta Life for Lifelines se bodo med drugim osredotočili na zaščito več kot 1000 srednjenapetostnih daljnovodnih stebrov, ki predstavljajo nevarnost za ptice. Prav tako bodo preučevali ekološke koridorje ptic in ozaveščali javnost o pomenu njihovega varstva.
“Njihova prisotnost ni le naravni privilegij, temveč jasen dokaz, kako dragocen, občutljiv in ohranjen je ta prostor,” so poudarili v parku. Takšne vrste nas opominjajo, da narava ni samoumevna in da moramo z njo ravnati odgovorno in spoštljivo.
