Na svetovni dan čebel, ki ga obeležujemo 20. maja, sta v ospredju ključna pomen čebel in drugih opraševalcev za agroživilske sisteme ter zdravje ekosistemov. Letos poteka pod geslom “Skupaj s čebelami za ljudi in planet – partnerstvo, ki nas vse ohranja”. Gre za pomembno sporočilo, ki poudarja potrebo po zaščiti teh vitalnih bitij, ki so neločljivo povezana z našim preživetjem.
Čebele in njihova ključna vloga
Svetovna organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) opozarja na nevarnosti, ki grozijo čebelam, kot so podnebne spremembe, pesticidi, intenzivno kmetijstvo in bolezni. Ti dejavniki ogrožajo njihov obstoj, čebelarji pa so postavljeni v vlogo ključnih varuhov naše prehranske prihodnosti. Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze, izpostavlja, da brez pomoči čebelarjev čebele v sodobnem svetu ne morejo preživeti.
“Čebelarji ste med ključnimi varuhi prehranske prihodnosti sveta. Pozitivno je, da Evropa končno dopušča neposredna plačila po panju kot nadomestilo za opraševalni servis čebel,” je dejal Noč.
Osrednji dogodek v Mariboru
Ob letošnjem 9. svetovnem dnevu čebel poteka osrednji mednarodni forum v Mariboru, ki ga organizira ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrica Mateja Čalušić poudarja pomen razprave o ohranjanju biotske raznovrstnosti, ki je ključna za opraševalce. Pomembno je deliti znanje o tem, kako izboljšati naše delo in sodelovati pri izzivih, s katerimi se soočamo globalno.
“Zanima nas, kako lahko izboljšamo naše delo in sodelujemo pri izzivih, s katerimi se soočamo ne le v Evropi, ampak po vsem svetu,” je dejal Thanawat Tiensin iz FAO.
Težave s ponarejenim medom
Boštjan Noč opozarja na problematiko ponarejenega medu na evropskem trgu, ki ga je kar 47 odstotkov. Trgovski lobiji so trenutno močnejši od glasu čebelarjev, zato poziva k skupni akciji čebelarjev in potrošnikov, da ponarejenega medu ne kupujejo. Peter Kozmus iz Apimondia dodaja, da nizkocenovni med predstavlja veliko težavo, saj velikim čebelarjem otežuje poslovanje.
“Vse več je nizkocenovnega medu, ki v bistvu sploh ne more biti imenovan med. Nekateri veliki čebelarji že opuščajo čebelarstvo,” je pojasnil Kozmus.
Kako lahko prispevamo
Vsak posameznik lahko pripomore k dobrobiti čebel. Kmetje naj uporabljajo manj škodljivih pesticidov, lastniki vrtičkov pa lahko zasadijo rastline, ki čebelam nudijo hrano. V Sloveniji je za dolgoročno ohranitev populacije čebel ključno delo čebelarjev, a za njihov opraševalni servis še vedno ni sistemske podpore.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) izpostavlja, da brez slovenskih čebelarjev dolgoročno ne bo mogoče ohraniti kakovostnega opraševanja.
Zaščita opraševalcev v prihodnosti
Na ljubljanski biotehniški fakulteti poudarjajo potrebo po zaščiti čebel in drugih opraševalcev z ohranitvijo habitatov, zmanjšanjem rabe pesticidov in trajnostnim kmetijstvom. Ministrstvo za naravne vire in prostor spominja, da je v skupino opraševalcev vključenih preko 200.000 prosto živečih živalskih vrst. Nova evropska uredba o obnovi narave zahteva, da do leta 2030 države članice EU ustavijo upad števila opraševalcev in zagotovijo ugodno stanje.
“Zaradi pomanjkanja podatkov o stanju in hitrosti upada Slovenija, skupaj z ostalimi državami članicami, v naslednjem letu začenja z izvajanjem spremljanja stanja opraševalcev,” so napovedali.
