Slovenija se sooča s prometnimi zastoji, ki jih dolgotrajna gradbišča le še poslabšujejo. Čeprav se mnogi sprašujejo, zakaj dela ne potekajo ponoči, je situacija zapletenejša, kot se zdi. Nočno delo na cestah je v tujini običajna praksa, v Sloveniji pa postaja izziv. Predsednik uprave Darsa, Andrej Ribič, je nedavno priznal, da podjetje skupaj z gradbeniki ni sposobno izvesti niti ene polne izmene, kaj šele dveh ali nočnega dela.
Kljub prihodkom Darsa, ki so leta 2024 presegli 580 milijonov evrov, in visokim prejemkom vodstva, so gradbišča pogosto nedokončana.
Politična podpora nočnemu delu
Slovenija ima približno 625 kilometrov avtocest in hitrih cest, a zastoji so pogosti, kjer je promet gost. Politična scena se je prav tako začela zavzemati za nočno delo na avtocestnih gradbiščih. Janez Janša iz SDS je pred kratkim predlagal, da bi gradbena dela, ki ovirajo promet, potekala tudi ponoči. SDS poudarja potrebo po boljšem načrtovanju cestnih del in pospeševanju gradnje ključnih prometnih povezav.
Predsednik državnega sveta, Marko Lotrič, je predlagal delo od doma za javne uslužbence do septembra, da bi zmanjšali prometno obremenitev. Prav tako poziva k uvedbi treh delovnih izmen v gradbeni operativi, kar bi pospešilo zaključek projektov. Jernej Vrtovec iz NSi kritizira trenutno vlado za prepozno začeta dela na avtocestah in opozarja na neprimerno upravljanje gradbišč.
Usklajevanje gradbenih del
Gibanje Svoboda predlaga uvedbo nočnega dela na gradbiščih, kjer je to mogoče, in vključitev časa izvedbe kot merilo pri izboru izvajalcev. Socialni demokrati zagovarjajo boljše usklajevanje del in aktivno upravljanje prometnih tokov. NSi meni, da v času poletne turistične sezone največjih del sploh ne bi smelo biti, prednost pa bi morala imeti vsakodnevna mobilnost.
Nočno delo na avtocestah prinaša številne izzive, vključno s pomanjkanjem delovne sile in logističnimi težavami. Tudi zakonodaja omejuje nočno delo, ki je definirano med 23. in 6. uro, z omejitvijo delovnega časa na osem ur. Dodatni izzivi vključujejo hrup, varnost delavcev in visok strošek nočnega dela, ki lahko gradnjo podraži za 20 do 40 odstotkov.
V nekaterih državah, kot so Nemčija, Nizozemska in Belgija, nočno delo na avtocestah že uspešno izvajajo. V teh državah so razpisi zasnovani za 24-urno delo, kar omogoča hitrejše zaključevanje projektov. Kljub temu v Sloveniji ostajajo številni izzivi, ki otežujejo uvedbo nočnega dela.
Slovenija se mora soočiti z zahtevami po hitrejšem zaključevanju gradbenih projektov, hkrati pa zagotoviti varnost in učinkovitost delovnega procesa. Kako se bo država odzvala na te izzive, ostaja odprto vprašanje.
