V Ljubljani, na okrajnem sodišču, so se včeraj odvijali pomembni sodni postopki, v katerih sta bili v središču pozornosti Suzana Miletić in Tanja Tolimir, obtoženi napada na informacijski sistem. Ob tem so v ozadju odmevale tudi obtožbe proti domnevnim članom Kavaškega klana, ki so zanikali vpletenost v trgovino z drogo.
Tolimirjeva, že znana po preteklih obtožbah, se ponovno sooča s sodiščem zaradi domnevnega izdajanja zaupnih podatkov.
Skrivnostni informant in pretekle obsodbe
Tanja Tolimir, zdaj že nekdanja uslužbenka Specializiranega državnega tožilstva (SDT), je bila že leta 2023 obsojena na dve leti zapora zaradi izdajanja tajnih podatkov. Tokrat se ponovno znajde v središču pozornosti zaradi obtožb, da je med letoma 2020 in 2021 nepooblaščeno dostopala do zaupnih informacij. Tožilec Luka Moljk ji očita, da je zagrešila 12 kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov. Njena obramba, ki jo vodi odvetnik Rok Križanec, vztraja, da je bil vir uhajanja podatkov Nacionalni preiskovalni urad in ne Tolimirjeva.
“Če je imel Kavaški klan informanta na policiji, še ne pomeni, da ga ni imel tudi na Specializiranem državnem tožilstvu,” je izjavil tožilec Moljk.
Nezakonit dostop do podatkov
Obtožbe proti Tolimirjevi in njeni soobdolženki Suzani Miletić so povezane z očitki, da so nekdanje uslužbenke SDT izkoristile sistemsko napako za nepooblaščen dostop do podatkov. Uporabljale naj bi službene računalnike in lastna digitalna potrdila, da so dostopale do vpisnikov tožilske uprave. Ta napaka je bila kasneje odpravljena, vendar naj bi bile že pred tem seznanjene z različnimi osebnimi podatki.
Vesna Horvat je že pred tedni zanikala krivdo, Andreja Kravanja pa se bo še izjasnila. Tolimirjeva je bila obsojena na dve leti zapora, a je tožilec uspel s pritožbo, kar pomeni ponovitev sojenja.
Po mnenju tožilke Nine Potočnik naj bi četverica uslužbenk SDT prek sistemske napake dostopala do zaupnih podatkov. Kravanja naj bi zagrešila 141 kaznivih dejanj, Horvatova 22, Tolimirjeva sedem in Miletićeva dve.
Ozadje obtožb in domnevni mobing
Vesna Horvat in Andreja Kravanja sta na policiji izpostavili, da so bile sistemske napake tiste, ki so omogočale dostop do dokumentov brez ustrezne zaščite. Kravanja se še ni izjasnila o krivdi, medtem ko je Horvatova že zanikala obtožbe. Tolimirjeva se je odločila za molk, Miletićeva pa meni, da je celotna zadeva del mobinga, ki ga izvajajo nad njo. Vse obdolženke se soočajo z možnostjo do dveh let zapora.
Ta sodni primer razkriva kompleksnost in občutljivost dela v tožilskih organih, kjer so varnostni protokoli ključnega pomena za zaščito podatkov in integriteto pravnega sistema.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
