Pelješki most že pred prvo obnovo: Razpoke po le 4 letih

0

Na Hrvaškem se bodo oktobra lotili prve sanacije Pelješkega mostu, ki je bil odprt sredi leta 2022. Ta obsežna obnova, ki bo trajala do naslednjega poletja, bo zajemala odpravo razpok na stebrih in drugih manjših pomanjkljivosti, medtem ko bo promet potekal brez prekinitev.

Prve razpoke na betonskih stebrih so opazili konec leta 2024, vendar Hrvatske ceste, upravitelj mostu, zagotavljajo, da ni nevarnosti za stabilnost mostu in varnost udeležencev v prometu.

Razpoke ne ogrožajo stabilnosti, a zahtevajo ukrepanje

Predsednik uprave Hrvatske ceste, Ivica Budimir, je za Nova TV izpostavil, da razpoke trenutno ne vplivajo na stabilnost mostu, vendar je ukrepanje nujno, da se v prihodnjih desetletjih preprečijo večje težave.

“Razpoke bo treba sanirati z odstranitvijo površinskega sloja betona do glavne armature, ki ga bomo nato obnovili in dodatno zaščitili,” je pojasnil Budimir.

Sol in vlaga, ki skozi razpoke prodirata, bi namreč lahko uničili armaturo stebrov v prihodnjih 20 do 30 letih. Prav tako so na jekleni konstrukciji opazili rjo, ki bo prav tako predmet sanacije.

Po Budimirjevih besedah bo sanacija mostu stekla oktobra in bo končana do začetka naslednje turistične sezone. Pomembno je poudariti, da most med obnovo ne bo zaprt za promet. Glavni projektant mostu je slovenski inženir Marjan Pipenbaher, gradnjo pa je izvedla kitajska družba China Road and Bridge Corporation, ki je izdala desetletno garancijo za most in bo pokrila stroške sanacije.

Pelješki most: Symbol povezovanja in pomemben infrastrukturni projekt

Pelješki most, uradno odprt julija 2022, je dolg 2,4 kilometra in zagotavlja cestno povezavo med skrajnim jugom Hrvaške in preostalim delom države, mimo ozkega pasu ozemlja, kjer ima Bosna in Hercegovina dostop do morja.

Most je bistveno skrajšal pot na jug Hrvaške, do Pelješca pa tudi za eno uro. Celoten projekt, ki je vključeval gradnjo mostu in 30 kilometrov dostopnih cest, je bil ocenjen na več kot 525 milijonov evrov, pri čemer je Evropska unija prispevala 357 milijonov evrov.

 

Spletno uredništvo Naša Primorska