V začetku letošnjega leta je na ljubljanski Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana umrla oseba zaradi zapletov po okužbi z malarijo. To je prvi tak primer v Sloveniji po 30 letih. Povečano število okužb z malarijo je bilo zaznano v zadnjih tednih prejšnjega leta in v začetku tega leta, kar je povzročilo večje število hospitalizacij.
Na ljubljanski infekcijski kliniki so letos zdravili več bolnikov z malarijo, kot jih običajno v povprečju zdravijo v enem letu. Med petimi sprejetimi bolniki so trije potrebovali intenzivno nego, ena oseba pa je žal umrla. Epidemiološki podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da so bili okuženi z malarijo letos potniki iz Ruande, Zanzibarja in Tanzanije. Po neuradnih informacijah pokojna oseba ni potovala na Zanzibar, od koder prihaja večina letošnjih primerov.
Podcenjevanje nevarnosti malarije
Infektologinja doc. dr. Tadeja Kotar iz UKC Ljubljana je opozorila, da je Zanzibar postal izjemno priljubljena destinacija med Slovenci, ki pogosto podcenjujejo tveganje malarije. Ta bolezen je lahko hitro usodna, predvsem zaradi napačnega prepričanja, da je Zanzibar prost malarije. Nezapletena malarija se lahko hitro razvije v zapleteno obliko, ki privede do resnih zapletov, kot so anemija, odpoved ledvic, dihalna odpoved in cerebralna malarija.
Poziv k previdnosti in preventivi
Eva Grilc iz NIJZ je poudarila, da je zadnja smrt zaradi malarije v Sloveniji bila zabeležena leta 1996. Letos je bilo do aprila zabeleženih pet primerov. Potnike, ki potujejo v kraje z endemično malarijo, poziva, da se opremijo z antimalariki in jih jemljejo preventivno. Ob vrnitvi domov naj bodo pozorni na znake, kot so vročina, glavobol in bolečine v mišicah, ter ob pregledu obvestijo zdravnika o potovanju v območja z malarijo.
Razumevanje malarije
Malarija je ena najpogostejših nalezljivih bolezni, ki jo povzročajo paraziti rodu Plasmodium. Najnevarnejša je malarija, ki jo povzroča Plasmodium falciparum, ker lahko povzroči resne, včasih smrtne zaplete. Prenos na človeka se zgodi preko piko okuženega komarja. Bolezen se običajno pojavi od enega do štirih tednov po vrnitvi iz območij z malarijo, simptomi pa vključujejo nenadno visoko vročino, mrzlico, močno potenje in bolečine v mišicah. Posebej ranljive skupine so otroci, nosečnice, starejši in osebe z oslabljenim imunskim sistemom.
Malarija je resna grožnja, ki se je ne sme podcenjevati. Preprečevanje in ozaveščenost sta ključna za varno potovanje in zdravje.
