V zadnjem času se severni Jadran uveljavlja kot ključen logistični koridor za Evropo, kar dokazuje odločitev hamburškega pristanišča za povečanje naložb v tržaški kontejnerski terminal ter državna finančna podpora. Italijanska vlada je januarja lani objavila, da bo pristaniški upravi v Trstu za osmi pomol namenila 207 milijonov evrov, dodatno pa bo družba HHLA, v lasti mesta Hamburg in švicarskega ladjarskega podjetja MSC, prispevala še 109 milijonov evrov.
Čeprav je bila sprva napovedana gradnja do leta 2028, so zdaj načrti premaknjeni na leto 2030 zaradi zapletov pri imenovanju ključnih kadrov.
Pomembnost investicij in prihodnji načrti
Tržaško podjetje HHLA PLT, ki je v preteklih letih razvilo večnamensko logistično platformo velikosti 27 hektarjev, pričakuje nadaljnji razvoj z novim vodstvom. Izvršni direktor Antonio Barbaro izpostavlja, da so pričakovanja ostala nespremenjena kljub zamikom. S predsednikom Marco Consalvom in novim generalnim sekretarjem Natalejem Ditelom na čelu, so pripravljeni na uresničevanje ciljev, kar vključuje projekt osmega pomola in vzpostavitev nove škedenjske postaje.
Kljub vsemu so projekti v tržaškem pristanišču stali dve leti. Barbaro upa, da se bodo dela za osmi pomol kmalu premaknila naprej. Pripravljeni so na začetek del in razpolagajo z javnimi in zasebnimi sredstvi, vendar je vprašanje napredka v rokah odgovornih za razpise. Barbaro verjame, da bodo predsednik pristaniške uprave in njegov sekretar našli rešitev skupaj z ministrstvi.
Škedenjska postaja: Ključna povezava
Projekt škedenjske postaje je ključen za povezavo pomorske in kopenske zmogljivosti. Osmi pomol bo omogočil nove priveze in povečal zmogljivost izmenjave z morjem, vendar brez ustrezne kopenske povezave tvega nezadostno izkoriščenost. Železniška postaja v Škednju bo pomembna za celotno pristanišče in širše zaledje. Trenutno so vzpostavljene povezave z Luksemburgom, Duisburgom in drugimi evropskimi mesti, v prihodnosti pa so načrtovane povezave tudi do Antwerpena.
Trst ima strateški pomen kot eno najbližjih južnoevropskih pristanišč srednji Evropi. Kljub temu trenutno le 10% tovora potuje po železnici, čeprav bi bilo optimalno okoli 50%. Barbaro priznava, da njihovo poslovanje trenutno presega zmogljivosti infrastrukture, zlasti železniške, kar povzroča pomanjkanje zmogljivosti za transport proti notranjosti. Posledično so v lanskem letu zavestno zmanjšali del generalnega tovora, ki se je preusmeril v sosednja pristanišča, a so obenem beležili rast prometa na “morski avtocesti” iz Turčije ter rast na področju kontejnerjev.
Pričakovanja za Prihodnost
HHLA PLT z velikim zaupanjem pričakuje nadaljnji razvoj. Z usposobljeno ekipo in novim vodstvom je cilj doseganje konkretnih rezultatov že do poletja, kar bo omogočilo večje kapacitete za prevoz tovora ter izboljšanje povezav z evropskimi mesti.
Načrti za tržaško pristanišče so ambiciozni, vendar je ključnega pomena, da se infrastruktura razvija skladno z rastjo poslovanja. Čeprav so izzivi prisotni, so priložnosti za severni Jadran kot pomemben logistični koridor velike, kar bi lahko pomembno vplivalo na evropski transportni sistem.
Spletno uredništvo Naša Primorska
