Vinogradniki v Brdih se že vrsto let soočajo z nočnimi obiskovalci, ki povzročajo precejšnjo škodo na njihovih trtah. Te skrivnostne škodljivce poznamo kot gosenice sovk, ličinke nočnih metuljev iz družine Noctuidae, ki se pojavljajo predvsem spomladi. Letos so se trte zaradi pomanjkanja dežja razvijale počasneje, kar je omogočilo daljšo izpostavljenost mladih popkov tem škodljivcem.
Gosenice sovk se čez dan skrivajo v tleh, ponoči pa prilezejo na plano in se povzpnejo po trti do brstov, s katerimi se hranijo. Ko iz popka zraste mladika, ta gosenicam ni več privlačna. Če gosenice uničijo glavne popke, lahko trta požene nadomestne, vendar ti običajno niso rodni. Vinogradniki gosenice pogosto opazijo šele, ko je škoda že narejena, zato je nujno hitro ukrepanje.
Najbolj učinkovite metode za zmanjševanje škode vključujejo nočno patruljiranje po vinogradih in fizično odstranjevanje gosenic. Prav tako se uporabljajo plastični ovratniki za zaščito trt. Škropljenje je učinkovito le, če se izvaja v nočnih urah, ko so gosenice aktivne.
Izkušnje vinogradnikov iz Goriških brd
Kristijan Sirk, briški vinogradnik, opaža, da je letos škodljivcev nekoliko manj: »V preteklih letih sem jih v vinogradu v enem večeru pobral tudi do 30, letos pa morda deset.« Ugotavlja, da se pojavljanje gosenic sovk razlikuje glede na vremenske razmere in lego vinogradov. Jure Simčič dodaja, da so najbolj ranljivi vinogradi v zgodnji fazi rasti trt.
Vpliv vremenskih razmer na pojavnost
V Števerjanu, kjer je zaradi višje lege manj slane, se vinogradniki soočajo z večjo škodo. Ivan Vogrič izpostavlja, da se gosenice hranijo z najbolj rodnimi poganjki. Fabijan Muzic opaža, da je škoda večja, ko začnejo trte zgodaj poganjati, nato pa se vreme ponovno shladi.
V Števerjanu je tudi Niko Di Battista zaskrbljen zaradi povečane škode v vinogradu sorte chardonnay, kjer so trte začele zgodaj poganjati. Podnebne spremembe vplivajo na pojavljanje gosenic, saj bi hladnejše zime verjetno zmanjšale njihovo število.
Stanje v Oslavju in Krminu
Saša Radikon, podpredsednik Kmečke zveze in predsednik Združenja proizvajalcev rebule z Oslavja, potrjuje prisotnost škodljivca, a v manjšem obsegu. Kemično zatiranje ni učinkovito, saj so gosenice aktivne ponoči. Luca Raccaro iz Konzorcija Collio izpostavlja, da razmere za zdaj ostajajo stabilne, a opozarja na druge naravne »pošasti«, kot so srne in divji prašiči, ki prav tako povzročajo škodo.
Spletno uredništvo Goriške novice
