Napetosti v Iranu zaradi znatne ameriško-izraelske vojne in zaprtja Hormuške ožine, skozi katero poteka petina svetovne trgovine z nafto, so povzročile gospodarske posledice po vsem svetu. V Sloveniji so se cene 95-oktanskega bencina dvignile za 12 odstotkov, medtem ko je cena dizelskega goriva narasla za skoraj 24 odstotkov.
Čeprav je vlada znižala trošarine in ukinila okoljske dajatve, bi se cene po ocenah Urada za makroekonomske analize in razvoj lahko dvignile za približno 30 odstotkov.
Kako podražitve vplivajo na transportna podjetja
Transportna podjetja so med prvimi, ki občutijo učinke podražitev. Marko Prijatelj, direktor podjetja Amigos Transport, pojasnjuje:
“Mi smo precej majhno podjetje v transportnem segmentu, pa to pomeni dodatnih 25 tisoč evrov na mesec. To je za nas ogromen strošek in težko ga bomo pokrili pri strankah. Tako da je naše poslovanje zelo oteženo.”
Prijatelj dodaja, da se zadnje dni ukvarjajo predvsem z birokracijo in obveščanjem strank o višjih stroških prevoza, kar močno vpliva na njihovo poslovanje:
“Imamo več kot 300 strank in to je ogromno dela. Obveščanje, računanje, strankam je treba razlagati, zakaj se cene zvišujejo. Tako da se zadnja dva tedna bolj ukvarjamo s pojasnjevanjem, zakaj takšna cena pri transportu kot pa z dejanskim transportom.”
Podražitev goriv in njihov vpliv na kmetijstvo
Visoke cene goriva posebej občutijo tudi kmetje. Boštjan Slemenšek s turistične kmetije Slemenšek, ki je tudi predsednik Združenja slovenske kmečke iniciative, opozarja:
“Traktor je osnovno sredstvo. Ravno pred kratkim smo imeli setev jarih žit, posejali smo 18 hektarjev. Za 18 hektarjev smo porabili približno 1600 litrov goriva.”
Stroški goriva so se v zadnjem času močno povečali, kar dodatno obremenjuje kmetije:
“Slej kot prej bo podražitev goriva 100-odstotna. Odkupne cene pa so iz dneva v dan nižje. Cene mleka so padle za 25 odstotkov, meso za 20 do 30 centov na kilogram. Slovenski kmet ne more konkurirati evropskim kmetom, kaj šele kmetom iz Argentine. Dejansko bomo na robu preživetja,”
je dodal Slemenšek.
Širši vplivi na gospodarstvo in cene hrane
Vojna v Iranu vpliva tudi na druge sektorje, kot so proizvodnja umetnih gnojil, plastike in aluminija. Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, opozarja na možne posledice:
“Relativno hitro, po naši oceni je to nekje v maju, se bodo pokazale višje cene embalaže, predvsem tiste embalaže, kjer so osnova naftni derivati, in pa aluminijaste embalaže za prehrambeno industrijo.”
Naraščajoče cene goriv, transporta in embalaže bodo sčasoma vplivale tudi na cene hrane v trgovinah:
“Kar se tiče prehrambenega blaga in teh vplivov naftnih derivatov, transporta in podobnega, ocenjujemo, da če bi se ta kriza in njene posledice stopnjevale, bi bili učinki vidni tam nekje v maju.”
Energetski trg in prihodnost mobilnosti
Cene zemeljskega plina so prav tako v vzponu, vendar se pri elektriki ne pričakujejo takojšnje podražitve. Dr. Tomi Medved, predstojnik Laboratorija za energetske strategije, pojasnjuje:
“Evropska unija je države že spodbudila oziroma opozorila, naj začnejo čim prej polniti skladišča za prihajajočo zimo. Zato lahko pričakujemo, da bodo, če se bo vojna nadaljevala, cene plina še rasle. Medtem ko zna biti pri ceni elektrike vsaj na dnevnem trgu zaradi lepega sončnega vremena v prihajajočih mesecih ravno nasprotno. Da bo torej cena nizka kljub krizi pri plinu.”
Višje cene goriva bi lahko vplivale tudi na naše mobilnostne navade. Andrej Brglez, raziskovalec mobilnosti, pojasnjuje, da že zdaj opažamo zmanjšanje števila voženj in zmanjšanje hitrosti na cestah. Daljša kriza bi lahko spodbudila prehod k električnim avtomobilom in javnemu prevozu:
“Če bo ta kriza trajala malenkost dlje, bodo ljudje začeli svoje druge ali tretje avtomobile v družini v Sloveniji menjavati za električne.”
Gospodarski vplivi in dolgoročne posledice
Ekonomist dr. Mojmir Mrak opozarja, da bi dolgotrajna vojna prinesla globalno ekonomsko krizo. Poleg višjih cen nafte in težav v logistiki bi lahko kriza vplivala tudi na finančne trge in gospodarstvo:
“Zelo pomemben kanal, ki za zdaj še ni zelo problematičen, je finančni kanal. Mi že vidimo reakcije, kaj se dogaja na delniških trgih, kaj se dogaja z obveznicami. In tudi končno, tečaji so se začeli spreminjati. Četrta stvar pa je, da se vsa svetovna ekonomija maje in to pomeni neko negotovost.”
Če se konflikt nadaljuje, je tveganje za globalno gospodarsko krizo vse večje, opozarja dr. Mrak.
“Dlje kot bo vojna trajala, več bo težav in vse bolj gotovo gremo v globalno ekonomsko krizo. In ta kriza bo zelo obsežna,”
dodaja.
