Danes je zadnji dan predčasnega glasovanja na letošnjih rednih parlamentarnih volitvah. Dan, ko se bo tehtnica dokončno nagnila – ne le v številkah, temveč v smeri, ki jo bo ubrala država – pa bo nedelja. Letošnje volitve, ki so se s predčasnim glasovanjem začele v torek, niso zgolj rutinski demokratični postopek. So trenutek jasne odločitve.
Tokrat se – morda bolj kot kadarkoli v zadnjih desetletjih – odpira preprosto, a ključno vprašanje: ali želimo naprej v prihodnost ali nazaj v preteklost?
To vprašanje ni retorično. In ni abstraktno.
Gre za zelo konkretno izbiro med dvema različnima pogledoma na družbo, državo in prihodnost.
Kaj je na pladnju?
Odgovor postane jasen, ko pogledamo, kaj posamezne politične smeri dejansko ponujajo. Na eni strani so vizije odprte, vključujoče družbe, ki temelji na razvoju, znanju in sodelovanju. Gre za pogled naprej – za razumevanje, da se svet hitro spreminja in da mora tudi Slovenija aktivno soustvarjati ta razvoj.
To pomeni vlaganje v izobraževanje, znanost in inovacije. Pomeni prehod v zeleno in digitalno gospodarstvo. Pomeni ustvarjanje okolja, kjer imajo mladi priložnosti, podjetništvo podporo, družba pa stabilnost.
Pomeni tudi nekaj temeljnega: spoštovanje človekovega dostojanstva, enakopravnosti in raznolikosti kot osnovnih vrednot sodobne demokracije.
Na drugi strani pa se kaže drugačna usmeritev. Takšna, ki se opira na vračanje k preživetim modelom, retradicionalizacijo družbe in okrepljene hierarhične odnose. To je pogled nazaj – v čas, ko so bile družbene vloge strogo določene, ko je bila svoboda bolj omejena in ko je bila družba bolj zaprta kot odprta.
Takšna politika pogosto ne ponuja rešitev za prihodnost, temveč odgovore išče v preteklosti. Temelji na ustvarjanju občutka ogroženosti, na delitvah in na strahu pred spremembami, namesto na zaupanju v razvoj in skupno prihodnost.
Izbira, ki ni abstraktna
Nedeljske volitve so zato izbira med dvema jasno različnima potema. Ena vodi v družbo, ki spodbuja napredek, ustvarjalnost in sodelovanje. Druga pa v družbo, ki se zapira, omejuje in vrača k modelom, ki so se v sodobnem svetu že izkazali kot nezadostni.
Pri tem ne gre le za politične koncepte ali ideološke razprave. Gre za konkretna vprašanja vsakdanjega življenja.
Kakšne bodo priložnosti za mlade?
Kakšno delovno okolje bomo ustvarjali?
Kako bomo skrbeli za zdravstvo, izobraževanje in socialno varnost?
In nenazadnje – kakšno družbo bomo zapustili prihodnjim generacijam?
Odgovori na ta vprašanja niso zapisani v teoriji, ampak se oblikujejo skozi politične odločitve, ki jih sprejemamo danes.
Čas je za aktivacijo
Danes je še zadnja priložnost, da na predčasnem glasovanju oddamo svoj glas in s tem neposredno vplivamo na odgovor na ta vprašanja. Vsak glas šteje. Vsaka odločitev ima posledice.
Demokracija ni samoumevna. Obstaja le toliko, kolikor jo ljudje aktivno uresničujemo.
Zato danes ni čas za pasivnost ali odlašanje. Ni čas za občutek, da naš glas ne šteje. Vsaka odsotnost je v resnici odločitev – le da jo namesto nas sprejme nekdo drug.
To so volitve, na katerih se ne odloča le o tem, kdo bo vodil državo, ampak tudi o tem, kakšna država bo Slovenija.
Ali bo to država, ki samozavestno stopa naprej, ali država, ki se vrača nazaj.
Izbira je naša. In prav zdaj jo lahko udejanjimo.
Spletno uredništvo
