Leto 1961 je v slovenski filmski zgodovini zapisano kot leto, ko se je film Deveti krog približal oskarju za najboljši tujejezični film na 33. podelitvi nagrad. Režiral ga je France Štiglic, ki velja za enega najvplivnejših režiserjev slovenske kinematografije. Čeprav film ni prejel zlate nagrade, je njegovo nominacijo mogoče označiti kot največji uspeh slovenskih filmov v povezavi z oskarji. Deveti krog se je kot eden prvih jugoslovanskih filmov poglobil v tematike holokavsta, antisemitizma in morale, naslov pa je bil metafora za najnižjo stopnjo človeške brutalnosti – koncentracijsko taborišče.
Po osamosvojitvi Slovenije je država od leta 1993 redno pošiljala svoje kandidate za oskarja za najboljši mednarodni film, vendar nobeden od več kot 29 filmov ni bil nominiran. Med pomembnejšimi kandidati so bili Felix (1996), Outsider (1997), Razredni sovražnik (2013), Zgodovina ljubezni (2018), Zgodbe iz kostanjevih gozdov (2019) in Kaj ti je deklica (2025).
Izboljšanje možnosti za nominacijo
O tem, kaj bi moralo Slovence pripeljati bližje nominaciji, razmišlja producent Aleš Pavlin, ki poudarja: “Izbira pravega kandidata je ključna. Film, ki v Evropi deluje odlično, ne pomeni nujno, da bo navdušil ameriško akademijo, ki še vedno daje prednost klasično narativnim filmom.” Kljub spremembam v akademiji, ki so v zadnjih letih omogočile uspeh manj pričakovanih filmov, ostaja konservativnost pomembna ovira. Pavlin upa, da bo film Belo se pere na devetdeset letos izbran kot slovenski kandidat, saj je na ameriških festivalih prejel pozitivne odzive.
Slovenski prispevek k oskarjevim projektom
Čeprav Slovenci nismo prejeli oskarja, smo posredno sodelovali pri nagrajenih projektih. Leta 2002 je film Nikogaršnja zemlja, v katerem je igral Branko Đurić – Đuro, osvojil oskarja. Slovenija je prispevala finančno podporo in snemalne lokacije za film, ki ga je režiral Danis Tanović. Film je pripovedoval zgodbo dveh vojakov, ujetih med vojno v BiH.
Na področju znanstvenih in tehničnih dosežkov je Slovenec Jernej Barbič s svojo ekipo razvil programsko opremo Ziva VFX, za katero so prejeli oskarja. Ziva VFX omogoča ustvarjanje tridimenzionalnih likov v filmih, kot so Godzilla in Kong: Novi imperij in Aquaman in izgubljeno kraljestvo. Program je bil uporabljen v več kot 60 filmih, kar poudarja njegov prispevek k razvoju vizualnih učinkov.
Spletno uredništvo
