Mandat vlade dr. Roberta Goloba je prinesel precej obsežne spremembe na področju zaščite živali. V zadnjih letih je Slovenija sprejela več ukrepov, ki predstavljajo pomemben korak v smeri bolj humanega ravnanja z domačimi, rejnimi in zapuščenimi živalmi.
Med najodmevnejšimi so prepoved baterijske reje kokoši nesnic, prepoved kastracije pujskov brez protibolečinskih sredstev, prepoved dolgotrajnega privezovanja psov na verigo ter strožje kazni za zlorabe in mučenje živali.
Ob tem pa ostaja odprto tudi vprašanje, kako zagotoviti, da se vsi sprejeti predpisi dosledno izvajajo tudi v praksi. Zakonodajne spremembe namreč pogosto predstavljajo šele prvi korak, njihova dejanska učinkovitost pa je odvisna od izvajanja nadzora, finančnih sredstev ter sodelovanja vseh deležnikov.
Čeprav so javne razprave v času mandata vlade dr. Goloba pogosto zaznamovale teme, kot so zdravstvo, dolgotrajna oskrba, naraščajoči življenjski stroški in stanovanjska problematika, so se nekatere najbolj obsežne zakonodajne spremembe v tem obdobju zgodile prav na področju varovanja dobrobiti živali.
Prepoved baterijske reje kokoši
Med najbolj odmevnimi ukrepi je prepoved baterijske reje kokoši nesnic. Ta ukrep velja za enega naprednejših na ravni Evropske unije, saj Slovenijo uvršča med redke države, ki so na tem področju že sprejele strožje standarde za rejo živali.
Zakonska novela predvideva približno triletno prehodno obdobje, ki omogoča rejcem dovolj časa za prilagoditev na novo ureditev. Država je ob tem predvidela tudi finančno podporo za prilagoditev hlevov in sistemov reje, s čimer želi rejcem olajšati prehod na nove standarde.
Takšne spremembe naj bi dolgoročno prispevale k bolj etični pridelavi hrane ter izboljšanju pogojev za rejo živali.
Nove zahteve pri kastraciji pujskov
Podobno pomembna sprememba je bila uvedena tudi na področju reje prašičev. Nova ureditev, ki velja od 3. januarja letos, določa, da je kastracija pujskov dovoljena le ob uporabi protibolečinskih sredstev.
Za lažje izvajanje novega sistema je država za obdobje dveh let namenila 2,8 milijona evrov finančne podpore rejcem. Namen tega ukrepa je zmanjšati trpljenje živali ter spodbuditi uporabo sodobnejših in bolj humanih metod reje.
Takšni ukrepi po mnenju stroke sledijo trendom, ki jih na področju dobrobiti živali vse bolj poudarjajo tudi evropske politike in potrošniki.
Stališče ministrstva: živali so čuteča bitja
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je ob sprejemanju sprememb poudarila, da nova ureditev temelji na znanstvenih spoznanjih, ne zgolj na vrednostnih presojah.
Po njenih besedah Slovenija s temi ukrepi jasno sporoča, da so tudi rejne živali čuteča bitja in da si zaslužijo dostojno ravnanje.
Vlada ob tem poudarja, da spremembe niso usmerjene proti kmetom, temveč naj bi dolgoročno prispevale k bolj trajnostnemu in konkurenčnemu kmetijstvu. Potrošniki namreč postajajo vse bolj pozorni na izvor hrane ter na pogoje, v katerih so živali vzrejene.
Spremembe tudi pri hišnih ljubljenčkih
Zadnja novela Zakona o zaščiti živali prinaša tudi več pomembnih sprememb na področju ravnanja s hišnimi ljubljenčki in zapuščenimi živalmi.
Med odmevnejšimi ukrepi so obvezno čipiranje mačk, prepoved dolgotrajnega privezovanja psov na verigo ter nova pravila glede financiranja zavetišč za živali. Posebna novost je tudi ustanovitev zavetišč za kopitarje, ki naj bi poskrbela za živali, ki po koncu službe – na primer policijski konji – ne bi končale v klavnici.
Ti ukrepi naj bi prispevali k boljšemu nadzoru nad populacijo zapuščenih živali ter k bolj sistemski skrbi za živali, ki potrebujejo zaščito.
Skrbi zavetišč zaradi novih pravil
Spremembe zakonodaje pa so sprožile tudi nekaj skrbi med upravitelji zavetišč. Ti opozarjajo predvsem na praktične izzive, ki jih prinašajo strožji normativi nove zakonodaje.
Po novem morajo občine zagotoviti več mest za pse in mačke glede na število registriranih psov, kar v praksi pomeni potrebo po dodatnih kapacitetah ali celo gradnji novih zavetišč.
Pri tem se pojavlja predvsem vprašanje financiranja takšnih nadgradenj. Predstavniki zavetišč opozarjajo, da sredstva za oskrbo živali pogosto ostajajo omejena, občine pa v številnih primerih nimajo niti ustreznih prostorov niti zadostnega kadra za širitev dejavnosti.
Zaradi tega obstaja bojazen, da bi lahko pomanjkanje kapacitet povzročilo še večje težave pri nameščanju zapuščenih živali.
Kakšna bo dolgoročna zapuščina?
Zapuščina tega mandata na področju zaščite živali je predvsem v tem, da je država prvič bolj odločno posegla v nekatere dolgo uveljavljene prakse reje in skrbi za živali.
Z uvedbo strožjih standardov se Slovenija postopoma približuje državam, ki na področju dobrobiti živali postavljajo višje standarde ravnanja.
Koliko od teh sprememb bo dolgoročno obstalo in kako hitro bodo sledili novi koraki na tem področju, pa bo pokazal naslednji mandat in nadaljnji razvoj zakonodaje.
Spletno uredništvo
