Objave posnetkov pogovorov aktualnih in nekdanjih političnih funkcionarjev ter vplivnih posameznikov so v zadnjih tednih močno pretresle politično dogajanje v Sloveniji. Posebej odmevne so zato, ker prihajajo tik pred volitvami in ker takšnega vala objav v slovenskem prostoru do zdaj nismo bili vajeni.
Toda podobne metode v mednarodni politiki niso novost. Primeri iz številnih držav kažejo, da so skrivna snemanja, prikrite operacije in objave kompromitirajočih posnetkov v političnih bojih že dolgo prisotna – pogosto prav v času volilnih kampanj.
Ameriški primeri prikritih operacij
Eden najbolj znanih primerov iz ZDA je povezan s konservativnim aktivistom Jamesom O’Keefejem. Ta je zaslovel s tako imenovanimi »sting operacijami«, ki jih je izvajala njegova organizacija Project Veritas.
V okviru teh operacij so uporabljali prikrite kamere, tajna snemanja in včasih tudi zavajajoče scenarije, s katerimi so sogovornike spravili v položaj, kjer so podali sporne ali kompromitirajoče izjave. Posnetke so nato objavili na spletu, pogosto v montirani obliki, z namenom razkritja ali diskreditacije posameznikov, organizacij ali političnih nasprotnikov.
Metoda je bila relativno preprosta: nekdo se pod lažno identiteto dogovori za srečanje s tarčo, pogovor se na skrivaj posname, nato pa se iz daljšega pogovora izrežejo najbolj sporni deli in objavijo kot politična afera.
Podobne očitke danes slišimo tudi v Sloveniji, kjer nekateri vpleteni trdijo, da so bili objavljeni posnetki montirani ali predstavljeni brez širšega konteksta.
Podobni primeri tudi v Evropi
Podobne operacije so v zadnjih letih zaznamovale politične kampanje tudi v Evropi. Tuji mediji so večkrat poročali o primerih prikritih operacij, diskreditacijskih kampanj ali manipuliranih informacij, ki so se pojavile tik pred volitvami.
Na Madžarskem je na primer odmevala afera, v kateri naj bi bila v času volilne kampanje angažirana zasebna obveščevalna družba iz Izraela, ki je zbirala informacije o nevladnih organizacijah in političnih nasprotnikih madžarskega premierja Viktorja Orbána. Po poročanju vplivnega portala Politico naj bi agenti zbirali podatke in posnetke, ki so jih nato uporabili v političnih kampanjah proti organizacijam, povezanim z opozicijo.
Tudi drugod so bili zabeleženi podobni primeri. V Romuniji je bil nedavno celo razveljavljen prvi krog predsedniških volitev zaradi nepravilnosti v kampanji in domnevnega vpliva zunanjih akterjev.
Primer iz Turčije: vpliv diskreditacij tik pred volitvami
Eden najbolj odmevnih primerov v zadnjih letih prihaja iz Turčije. Leta 2023 je na predsedniških volitvah kandidiral politik Muharrem İnce, ki je veljal za enega glavnih tekmecev takratnega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana.
V zadnjih dneh pred volitvami so se na spletu pojavili domnevni kompromitirajoči posnetki in fotografije, ki naj bi prikazovali İnceja v intimnih situacijah. Politik je trdil, da so bili posnetki manipulirani oziroma ustvarjeni z uporabo tehnologije »deepfake«.
Zaradi pritiska in hitrega širjenja posnetkov po družbenih omrežjih je İnce nekaj dni pred volitvami odstopil od kandidature, kar je bistveno vplivalo na dinamiko volilne kampanje.
Skupni vzorec: objave tik pred volitvami
Primeri iz različnih držav kažejo podoben vzorec. Tik pred volitvami se pojavijo skrivni posnetki, prikrita snemanja ali kompromitirajoče informacije, ki hitro postanejo viralne na družbenih omrežjih.
Njihova resničnost, izvor ali kontekst se pogosto začne temeljiteje preverjati šele po volitvah, ko je politična škoda lahko že storjena.
V Sloveniji pristojne institucije za zdaj še niso predstavile dokončnih ugotovitev glede objavljenih posnetkov in njihovega izvora. Kdaj bodo javnosti lahko ponudile bolj jasne odgovore, trenutno še ni znano.
Spletno uredništvo Goriške novice
