Ob praznovanju rojstnega dne Mance Košir bo Slovenija 5. marca 2026 obeležila nacionalni dan branja. Slovenija se lahko pohvali z bogato knjižnično infrastrukturo, saj je skoraj petina prebivalcev države v letu 2024 postala članica ene izmed 58 splošnih knjižnic. V istem letu je bilo v Sloveniji zaposlenih skoraj 300 pisateljev, ki so skupaj s 1400 založniki izdali približno 5300 tiskanih knjig in brošur. Statistični urad Republike Slovenije je pred nacionalnim dnevom branja objavil statistične podatke, ki kažejo na upad bralnih navad v državi.
Leto 2024 je zaznamovalo izdajo knjig, kjer je bilo 69 odstotkov del izvirnih, medtem ko so ostala dela predstavljala prevode. Med izdanimi knjigami je bilo 39 odstotkov prvih izdaj, medtem ko so ponatisi predstavljali 61 odstotkov. Leposlovje je zavzelo 38 odstotkov vseh tiskanih knjig in brošur. Največji delež leposlovnih del so predstavljali romani, ki so zavzeli tretjino celotne ponudbe, sledila sta kratka proza s 30 odstotki in poezija z 18 odstotki.
Obisk knjižnic v Sloveniji
V Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic, ki so povezane v mrežo 235 krajevnih knjižnic in 13 bibliobusov. Povprečen član knjižnice je te obiskal dvajsetkrat letno, pri čemer si je izposodil 50 knjig. Med delovno aktivnimi prebivalci, ki so delovali na področjih, povezanih z branjem, je bilo največ novinarjev (2203), sledili so prevajalci, tolmači in lektorji (1852), bibliotekarji, dokumentalisti (1380) ter knjižnični uradniki (510).
Finančni vidiki poklicev povezanih z branjem
Povprečna mesečna neto plača za pisatelje je v letu 2024 znašala 1784 evrov. Novinarji so imeli najvišjo povprečno plačo (1802 evrov), medtem ko so knjižnični uradniki imeli najnižjo (1299 evrov). Interesanten je podatek, da so v vseh navedenih poklicih moški prejemali višje plače, razen pri knjižničnih uradnikih, kjer so ženske zaslužile za 5,2 odstotka več.
Cene časopisov in knjig
V preteklem letu so se maloprodajne cene časopisov in revij povečale. Povprečna cena dnevnega časopisa je bila 2,12 evra, tedenskega pa 3,5 evra. Knjige so v povprečju postale cenejše za 1,1 odstotka, medtem ko so cene izobraževalnih knjig in učbenikov narasle za 1,7 odstotka.
Uvoz in uporaba elektronskih bralnikov
V letu 2024 so bili uvoženi elektronski bralniki v vrednosti skoraj 387.000 evrov. Večina teh naprav, 75 odstotkov, je prišla iz Kitajske, sledila sta Poljska in Nemčija. Internet je za branje spletnih novic, časopisov in revij uporabljalo 69 odstotkov Slovencev, starih med 16 in 74 let, kar je znatno povečanje v primerjavi z letom 2015.
Nacionalni dan branja kot spodbuda k bralni pismenosti
Nacionalni dan branja, ki ga bomo prvič obeležili 5. marca, je odgovor na upadanje bralnih navad v Sloveniji. Ta dan je posvečen izboljšanju bralne pismenosti ter povezovanju kulture, izobraževanja in prostega časa. Dogodek sovpada z rojstnim dnevom Mance Košir, znane ambasadorke branja.
Spletno uredništvo
