V Sloveniji se izplačilo nadomestila za bolniško odsotnost neomejeno dolgo ohranja kot posebnost v Evropski uniji. Najdaljši zabeležen bolniški stalež v državi že presega 14 let. Slovenci se po številu izgubljenih delovnih dni zaradi bolniškega staleža uvrščamo med države z najvišjimi stopnjami v EU. Delež izgubljenih delovnih dni, ki bremenijo zdravstveno zavarovalnico in delodajalce, je v zadnjem desetletju narasel s 3,9 % v letu 2015 na 6,8 % v letu 2025, je razkril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
V zadnjem desetletju se je število dolgotrajnih bolniških odsotnosti drastično povečalo, kar pomeni višje stroške za delodajalce in zdravstveno zavarovalnico. ZZZS je v tem času za dolgotrajne bolniške odsotnosti izplačal sredstva, ki so se povečala s 246 milijonov evrov leta 2015 na skoraj 689 milijonov evrov leta 2022. Čeprav so se izdatki v letu 2023 nekoliko zmanjšali na 607 milijonov evrov, so lani ponovno narasli na 677 milijonov evrov.
Če upoštevamo še vedno sorazmerno visoko zaposlenost, stalne spremembe strukture aktivnega prebivalstva in sistemske omejitve trajanja staleža, se stalni rasti izdatkov ZZZS za nadomestila ne moremo izogniti, poudarjajo pri ZZZS.
Uresničitev dolgotrajnih bolniških odsotnosti
Na dan 1. decembra 2025 je bilo več kot 30 delovnih dni neprekinjeno bolniško odsotnih 32.313 zaposlenih, kar je znatno več kot leta 2015, ko je bilo takih primerov le 19.038. Število ljudi na bolniškem dopustu, ki je trajal več kot leto dni, je do konca lanskega leta naraslo na 9.900. Najdaljši bolniški dopust, ki traja več kot 14 let, je že prinesel izplačilo več kot 130.000 evrov bruto.
Razlog za odobritev bolniškega dopusta je nezmožnost opravljanja dela po oceni imenovanega zdravnika ZZZS. Tekom bolniškega dopusta je bilo izvedenih več ocen invalidnosti na ZPIZ, vse zahteve za priznanje invalidnosti pa so bile zavrnjene, ker zdravljenje še ni zaključeno, pojasnjujejo pri ZZZS.
OECD opozarja na velikodušnost slovenskega sistema
Slovenija je edina država v Evropski uniji, kjer se nadomestilo za bolniško odsotnost izplačuje neomejeno dolgo, medtem ko so v drugih državah bolniški staleži običajno omejeni na največ eno leto. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je leta 2021 opozorila Slovenijo, da so njena nadomestila za čas bolezni zelo velikodušna v primerjavi z drugimi državami OECD.
Nadomestila za čas bolezni so zelo velikodušna v primerjavi z nadomestili za čas bolezni v številnih drugih državah OECD in v primerjavi z nadomestili, ki jih nudi slovensko invalidsko zavarovanje. Še več, ker obdobje nadomestil za čas bolezni ni časovno omejeno, je nadomestilo za čas bolezni nenavadno privlačno plačilo socialnega zavarovanja, ki ne spodbuja k prehodu na invalidsko nadomestilo ali k vrnitvi na delo, navaja OECD.
Vladni odziv in predlagani ukrepi
Absentizem v Sloveniji se je v zadnjem desetletju občutno povečal, kar predstavlja izziv za delodajalce in zaposlene. Ministrstvo za zdravje (MZ) je ob začetku mandata obljubilo konkretne rešitve za zajezitev absentizma. Med predlaganimi ukrepi so omejitev trajanja bolniške odsotnosti, prehod na drugo primerno delo, vključitev v poklicno rehabilitacijo in ugotavljanje invalidnosti. Ministrstvo je že sprejelo zakon, ki ureja laični nadzor nad bolniškimi odsotnostmi, kar vključuje določitev režima gibanja med bolniško odsotnostjo, možnost odvzema nadomestila v primeru zlorabe bolniškega dopusta in omejitev najvišjega bolniškega nadomestila.
Naš cilj je vzpostaviti učinkovit, pravičen in vzdržen sistem, ki bo ščitil pravice zaposlenih, hkrati pa razbremenil delodajalce in javne finance, so zapisali na MZ.
Predlog ZZZS za boljše upravljanje absentizma
Zavod za zdravstveno zavarovanje predlaga več ukrepov za izboljšanje obvladovanja zdravstvenega absentizma, kot so:
- ukrepi za hitro vračanje delavcev na delo, predvsem učinkovita poklicna rehabilitacija in prilagajanje delovnih mest,
- preureditev pravice do nadomestila plače na evropsko primerljiv način,
- prenova invalidske zakonodaje z bolj ustreznimi nadomestili in hitrejšimi postopki,
- prepoznavanje preostale delovne zmožnosti,
- prednostno obravnavanje zavarovanih oseb v bolniškem dopustu pri naročanju na zdravstvene storitve.
Poudariti pa je treba, da vse zgoraj navedene sistemske rešitve terjajo paket sprememb zakonov, zlasti Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter tudi Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o varnosti in zdravju pri delu ter ustrezen dialog med socialni partnerji, ki jih problematika zadeva, so poudarili na ZZZS.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
