Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je lahko stresna in zahtevna izkušnja tako za delavca kot za delodajalca. Ta postopek zahteva natančno poznavanje zakonodaje in strogo upoštevanje predpisanih postopkov. Krivdna odpoved ni nekaj, kar bi lahko delodajalec izpeljal na hitro, saj vključuje več korakov, ki jih je treba izvesti pravilno, da se izognejo pravnim zapletom.
Da bi delodajalec lahko zakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, mora delavca pisno opozoriti na kršitve v roku 60 dni od ugotovitve kršitve in najkasneje šest mesecev po njenem nastanku. Pisno opozorilo mora vsebovati opozorilo o možni odpovedi, če delavec v šestih mesecih ponovno krši pogodbene obveznosti. Opozorilo je lahko poslano tudi po elektronski pošti na službeni e-naslov delavca, vendar nikakor ne na zasebni e-naslov, saj bi to kršilo predpisane postopke.
Pravica do zagovora
Preden delodajalec odpove pogodbo iz krivdnega razloga, mora delavcu omogočiti zagovor. Delavec mora biti pisno seznanjen z očitanimi kršitvami in imeti možnost zagovora v roku, ki ni krajši od treh delovnih dni. Če delavec v treh delovnih dneh zahteva, mu mora delodajalec omogočiti, da se izjavi o kršitvah v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 30 dni. V osmih dneh po delavčevi izjavi mora biti odločitev o pisnem opozorilu podana pisno in obrazložena.
Če delavec tako zahteva, mora delodajalec o načrtovani odpovedi obvestiti sindikat, katerega član je delavec. Če delavec ni član sindikata, mora biti obveščen svet delavcev ali delavski zaupnik, ki lahko podajo svoje mnenje v šestih dneh. Če mnenje ni podano, se šteje, da odpovedi ne nasprotujejo.
Odpoved pogodbe mora biti obrazložena in podana v pisni obliki. Delodajalec mora delavca obvestiti o pravnem varstvu, pravicah iz naslova brezposelnosti in obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Vročitev odpovedi mora biti osebna v prostorih delodajalca, lahko pa se izvede tudi s priporočeno pošiljko ali objavo na oglasnem mestu.
Odklonitev prejema odpovedi
Če delavec v prostorih delodajalca zavrne prejem odpovedi, to nima pravnega učinka. Delavec je dolžan prevzeti odpoved, šteje pa se, da je bila vročitev opravljena, če jo delavec odkloni. Če delavec nima prebivališča v Sloveniji ali ni znan na naslovu, se odpoved objavi na oglasnem mestu delodajalca.
V sodni praksi je zabeležen primer, ko delavec ni pravočasno vložil tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, kar je povzročilo prenehanje delovnega razmerja. Kasnejša poskusna izredna odpoved delavcu ni prinesla pravic iz delovnega razmerja, saj pogodba ni bila več veljavna.
Spletno uredništvo
