V zimskem času so letala polna Slovencev, ki si želijo oddiha na toplih destinacijah. Med najbolj priljubljenimi cilji so Egipt s Hurgado in križarjenji po Nilu, Dubaj, Kanarski otoki ter puščavske destinacije, kot so Jordanija, Oman in Maroko. Nekateri pa se odločajo za smučanje na slovenskih ali avstrijskih smučiščih, obisk večjih evropskih mest, kot so Pariz, London, Valencia, Rim in Istanbul, ali preživljanje počitnic doma z dnevnimi izleti in športnimi dejavnostmi. Vse več družin se odloča za daljša, medcelinska potovanja, pri čemer so najbolj priljubljene destinacije Kostarika, Panama, Kuba, Mehika, Šrilanka, Tajska, New York, Avstralija in Nova Zelandija.
Finančni strokovnjaki opozarjajo, da Slovenci, podobno kot drugod po svetu, pogosto posegamo po posojilih, kreditnih karticah in limitih na bančnih računih za financiranje takšnih potovanj. Težave nastajajo, ko se znajdemo v začaranem krogu dolgov in zaživimo prek svojih finančnih zmožnosti. Ana Vujasinovič iz Triglav Investments pojasnjuje: “V Sloveniji opažamo dve skrajnosti: po eni strani smo zelo pridni varčevalci, po drugi pa imamo ljudi, ki so nenehno zadolženi.”
Potrebno je razlikovati med tistimi, ki zapadejo v dolgove zaradi življenja prek svojih zmožnosti, in tistimi, ki najamejo posojilo, da otrok doživi prvič morje ali smučanje. “Dražitev vseh dobrin je v zadnjih letih eden glavnih razlogov, zakaj je zadolževanje postalo velik problem,” dodaja Vujasinovičeva. Tudi eden izmed mimoidočih opozarja na nepremišljenost kreditov za luksuz: “Če želiš živeti luksuzno, si moraš priskrbeti način, da si to lahko privoščiš, ne pa zaradi statusa,” je povedal.
Želja po več in njen vpliv na zadolževanje
Antropolog Dan Podjed opozarja, da nas nenehna želja po več spreminja v hrčke, ki kopičimo stvari, ki jih ne potrebujemo. “Stanovanjsko stisko je normalno rešiti s kreditom, a težava nastane, ko kupujemo le zaradi trenutne želje,” pravi Podjed. Rešitev za izhod iz finančnih težav se skriva v dveh poteh, pojasnjuje Vujasinovičeva: “Vzamemo kredit in poplačamo obveznosti ali začnemo z majhnimi mesečnimi pologi – 30, 40, 50 evrov na mesec. Tako lahko prihodnje leto gremo na počitnice ali smučanje.”
Priporočljivo je, da denar, ki ga varčujemo, za nas ne obstaja, s čimer najprej pokrijemo dolgove in nato varčujemo. Podjed zaključuje, naj pred naslednjim nenadzorovanim odpiranjem denarnice razmislimo, ali bi denar raje vložili v znanje ali čas z bližnjimi.
Obstajajo rešitve
Običajno obstajata le dve poti iz dolgov, dodaja Vujasinovičeva. “Ali vzamemo kredit in poplačamo vse obveznosti ter si res obljubimo, da tega ne bomo več počeli. Ali pa začnemo z majhnimi mesečnimi pologi – 30, 40, 50 evrov na mesec, bolje kot nič. In imamo nek privarčevan znesek, s katerim lahko prihodnje leto gremo na počitnice ali na smučanje. Imamo tudi tisto zlato rezervo za tiste lepe superge.” Denar, ki ga dajemo na stran, naj za nas ne obstaja. Tako lahko z majhnimi koraki najprej pokrijemo dolg in nato tudi privarčujemo, svetujejo finančniki. Podjed pa še zaključi, naj, preden znova nekontrolirano odpremo denarnice, razmislimo, ali bi denar raje usmerili v znanje ali še bolje v čas, ki ga lahko namenimo svojim bližnjim.
Spletno uredništvo
