Po dveh desetletjih čakanja se projekt avtocestne povezave med Postojno in Jelšanami končno premika iz mrtve točke. Vlada Republike Slovenije je ob obisku v Primorsko-notranjski regiji predstavila predlog študije variant z izborom najustreznejše trase, kar pomeni enega najpomembnejših korakov doslej pri umeščanju te dolgo pričakovane prometne povezave v prostor.
Na delovnem srečanju so sodelovali ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, minister za naravne vire in prostor Jože Novak, predstavniki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Direkcije RS za infrastrukturo ter DARS-a. Prisotni so bili tudi župani občin Pivka, Postojna in Ilirska Bistrica, ki so s projektom neposredno povezani.
Od študije do javne razgrnitve
Po dvajsetih letih razprav, analiz in neusklajenih pogledov je vlada pripravila konkreten predlog študije variant, ki vključuje tudi presojo okoljskih vplivov. V naslednji fazi bodo pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora ter mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, nato pa bo sledila javna razgrnitev obeh dokumentov.
Cilj pristojnih je, da se javna razgrnitev začne še v tem mandatu. V primeru obvladljivega števila pripomb bi lahko že v tem obdobju sledil tudi končni izbor najustreznejše variante trase.
Ključna vloga javnosti
V času javne razgrnitve bo javnosti omogočeno aktivno sodelovanje. Prebivalci, občine in zainteresirana javnost bodo lahko podali pripombe in predloge k načrtovanim rešitvam. Na podlagi prejetih odzivov bodo pripravljena stališča do pripomb, po potrebi pa tudi dopolnjena projektna dokumentacija.
Šele po zaključku tega postopka bo, glede na stopnjo usklajenosti rešitev, stekel nadaljnji proces priprave in sprejemanja Državnega prostorskega načrta (DPN) za ta pomemben prometni odsek.
Pogled tudi na železniško povezavo
Ob robu srečanja je bila predstavljena tudi pobuda za začetek postopka priprave DPN za nadgradnjo železniške proge Divača–Postojna. Projekt je sicer še v začetni fazi, a nakazuje širši razmislek o prometnem razvoju regije ter večji povezanosti Primorske z osrednjo Slovenijo.
Po dolgih letih negotovosti se tako za Primorsko-notranjsko regijo vendarle odpira možnost, da ena ključnih prometnih povezav dobi jasno traso – in s tem tudi realne obrise prihodnje izvedbe.
Spletno uredništvo Naša Primorska
