Odvzem otrok staršema, ki sta ju izobraževala doma po neveljavnem programu, je sprožil val ogorčenja. Vprašanje, ali so bile druge možnosti, ostaja brez odgovora. Proces, ki je trajal približno dve leti, se ni zgodil čez noč. Staršema poleg neustžreznega izobraževanja očitajo tudi zanemarjanje zdravstvene oskrbe.
Otroka so namestili v Strokovni center Planina, ki sicer ni namenjen otrokom brez čustveno-vedenjskih motenj. A kam drugam z njimi?
Primer ni osamljen. Čeprav starši trdijo, da si želijo le najboljše za svoja otroka, vztrajajo pri izobraževanju izven ustaljenega sistema. Težava ni v šolanju na domu, temveč v tem, da otroka na izpitih ne dosegata minimalnih standardov. Skrbi povzroča njuno zaostajanje za vrstniki, saj sta v primerjavi z njimi dva ali več razredov zadaj.
Center za socialno delo ni predlagal odvzema otrok in namestitve v zavod brez dolgotrajnega preizkušanja. Po navedbah oddaje Tednik so se trudili dve leti, da bi starša sodelovala z njimi. Starša pa trdita, da sta prosila za pomoč pri izobraževanju otrok doma, vendar je nista prejela. Zato sta se obrnila na zasebno ameriško spletno šolo.
Razlog za odvzem otrok je tudi izključenost iz zdravstvene oskrbe. Otroka že sedem let nista bila na sistematskem pregledu, prav tako naj ne bi obiskovala zdravnika in zobozdravnika. Te informacije so neuradne, a skrb vzbujajoče.
Leonida Zalokar, direktorica Strokovnega centra Planina, je v oddaji Tednik izrazila, da otroci nimajo čustveno-vedenjskih motenj, ki bi zahtevale namestitev v zavod, in da je tak ukrep nesorazmeren ter morda celo ustavno sporen.
Otroci kot žrtve sistema
Anže Selko, ravnatelj Strokovnega centra Frana Milčinskega Smlednik, je opozoril, da so strokovni centri namenjeni otrokom s čustveno-vedenjskimi težavami. Včasih otroke prehitro namestijo tja, ker domače okolje zanje ni ustrezno, družinske razmere pa nevzdržne. Starši za otroke ne morejo skrbeti, zato jih umaknejo. A žrtev je vedno otrok, čeprav bi lahko z nekaterimi ukrepi na terenu ravnali drugače.
Selko pravi, da so centri za socialno delo pri odvzemih otrok v Sloveniji previdni. Primeri, ko bi bilo nujno otroke odstraniti prej, so znani, vendar centri pogosto popustijo staršem. Namestitev v strokovni center ni vedno v največjo korist otroka. Primernejše bi bile druge oblike, kot je rejništvo.
Pri medijsko izpostavljenih primerih je CSD v primežu nerazkrivanja osebnih podatkov, zato je javnosti po navadi predstavljena samo ena plat – starši. Selko poudarja, da mora CSD gledati na celostni razvoj otroka. Kdo bo glas otroka, ki pri 15 letih ne dosega standardov za peti razred osnovne šole?
Prepoved stikov s starši
Zakaj starši ne smejo imeti stikov s svojima otrokoma? To velja za prekrut ukrep. Sodišče stike prepove le v primerih hudih zlorab ali velike škode za otroka na vzgojnem področju. Sčasoma se bo staršema stik z otrokoma omogočil, saj je cilj obravnave v strokovnem centru izboljšanje razmer za vrnitev otrok domov.
Selko je že srečal primere, ko so otroci doživeli hude čustvene posledice zaradi staršev, ki so bili pripadniki kulta. Ti otroci so bili življenjsko ogroženi, a so jih uspeli rešiti. Selko vztraja, da sistem v Sloveniji ne ugrablja otrok.
Situacija, v kateri je država odvzela otroka staršema zaradi neustreznega izobraževanja in zanemarjanja zdravstvene oskrbe, ostaja kompleksna in občutljiva. Kljub temu, da so bile izčrpane vse možnosti za izboljšanje razmer doma, je bil odvzem otrok zadnja možnost za zagotavljanje njihovega zdravja in izobraževalnih potreb.
Spletno uredništvo
