Evropska unija se po skoraj štirih letih konflikta z Rusijo sooča z vse večjim pritiskom za ustanovitev nove funkcije posebnega pogajalca z Rusijo. Ideja, ki bi morda lahko spremenila način, kako se Evropa spopada z ruskimi oblastmi, pridobiva podporo, medtem ko se evropski voditelji vse bolj zavedajo pomena neposrednih pogovorov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Čeprav je bila odločitev o nepogajanju z Rusijo sprejeta kmalu po začetku konflikta v Ukrajini februarja 2022, jo zdaj spremljajo številne kritike, tudi s strani evropskih politikov.
Razlogi za spremembo strategije
Na začetku invazije so se evropski zavezniki Ukrajine, vključno z EU in Združenim kraljestvom, odločili, da se s Putinom ne bodo neposredno pogajali. Ta odločitev je bila sprejeta kot politično primerna, vendar se je zdaj izkazala za neučinkovito.
Denis Mancevič, slovenski analitik in strateški svetovalec, je decembra za Svet24 opozoril:
»Če se EU ne bo pogovarjala s Putinom, s kom pa se bo pogovarjala v Rusiji?«
Podobno stališče ima tudi Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede, ki je dejala, da je bila odločitev napaka.
Podpora Evropski komisiji
V zadnjih tednih so se pozivi k odprtju diplomatskih kanalov z Rusijo okrepili. Francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanska premierka Giorgia Meloni sta med tistimi, ki si prizadevajo za imenovanje posebnega pogajalca, ki bi zastopal evropske interese. Po poročanju Politica naj bi Evropska komisija že začela razmišljati o ustanovitvi tega položaja, čeprav se pojavljajo pomisleki glede signalov, ki bi jih to lahko poslalo Rusiji.
»Obstajajo nekatera vprašanja, ki jih ni mogoče obravnavati samo v pogovorih z ZDA, če imajo neposredne posledice za varnost Evropejcev,« je dejal eden od diplomatov.
Izbor kandidata za pogajalca
Izbira osebe, ki bi zasedla ta pomemben položaj, je zahtevna naloga. Pozornost se usmerja na Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) pod vodstvom Kaje Kallas, ki velja za eno najostrejših kritik Kremlja. Vendar pa bi moral biti kandidat na višji ravni od sedanjih odposlancev ESZD. Med možnimi kandidati je nekdanji italijanski premier Mario Draghi, ki uživa podporo Italijanov, ter finski predsednik Alexander Stubb, ki ima dobre odnose z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
Vpliv na prihodnost evropske politike
Imenovanje posebnega pogajalca bi lahko pomembno vplivalo na prihodnje odnose med EU in Rusijo. Ta odločitev bi lahko preoblikovala diplomatske strategije in povečala evropsko vlogo v pogovorih z Rusijo, kar bi lahko vplivalo na celotno dinamiko konflikta v Ukrajini. Evropski voditelji bodo morali skrbno pretehtati vse možnosti, preden sprejmejo končno odločitev o imenovanju posebnega pogajalca.
Spletno uredništvo Goriške novice
