Slovenski čebelarji letos slavijo uspešno sezono, saj je letina medu najboljša v zadnjih desetih letih. Po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), Boštjana Noča, so čebelarji pridelali približno 4000 ton medu. “Medovi so izjemno sortno čisti in kakovostni,” je dodal Noč. Čebelarstvo zahteva vedno več znanja, kar dokazuje raznolikost letošnje letine, ki vključuje akacijev, lipov, kostanjev, cvetlični, gozdni in hojev med.
Letošnja letina zadostuje za domače potrebe, kar je za slovenske potrošnike dobra novica, saj večina medu kupijo neposredno pri čebelarjih. “Tako smo letos po dolgih letih pridelali toliko medu, kot ga Slovenci potrošimo,” je povedal Noč. Po podatkih ČZS posameznik v Sloveniji zaužije od 1,5 do 2 kilograma medu letno, kar nas uvršča med večje porabnike medu v Evropi. Pred 20 leti je ta številka bila manj kot kilogram na leto.
Cene in kakovost medu
Priporočene cene za 900 gramov medu, ki jih za letos predlaga ČZS, se gibljejo od 14,10 evra za cvetlični med do 18,90 evra za hojev med. Medovi, vključeni v sheme višje kakovosti, imajo cene od 17 do 22,60 evra za 900 gramov. Sledljivost in pristnost medu predstavljata vedno večji izziv, zato Slovenija zagovarja natančnejše označevanje izvora medu, kar bo od leta 2026 obvezno po vsej Evropi.
Sledljivost in pristnost medu
Noč poudarja, da ima potrošnik pravico vedeti, od kod prihaja med. “Če je na etiketi napisano, da gre za mešanico medu iz EU in izven EU, potrošnik ne ve, od kod izhaja med. Zato smo v Sloveniji pobudniki natančnejšega označevanja,” je dejal Noč. Novo uredbo, ki bo obvezna od junija 2026, bo težko nadzirati, vendar se Evropska komisija že ukvarja s to problematiko.
Prevare na trgu medu
Prevare na trgu so pogoste, saj se medu dodajajo različni sirupi, barvila in encimi, pravi Mojca Korošec, izredna profesorica z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Potrošnikom svetuje nakup pri znanih čebelarjih in poznavanje shem kakovosti. V Sloveniji sta med posebnostmi med divje češnje in rešeljike, klimatske razmere pa omogočajo pridelavo maninih medov.
Ocenjevanje kakovosti medu
Pri ocenjevanju medu se preverjajo fizikalno-kemijski in senzorični parametri. Vsebnost vode je omejena do 20 odstotkov, v Sloveniji pa je ta delež zaradi klimatskih pogojev med 16,5 in 17 odstotki. Medovi se razlikujejo tudi po botaničnem izvoru, kar vpliva na njihovo barvo, vonj, okus in aromo.
Slovenija izstopa po maninih medovih
Slovenija je znana po maninih medovih, ki jih omogočajo ugodne klimatske razmere. Med divje češnje in rešeljike pa je posebnost, ki jo pridobivajo na kraških območjih. Zaradi kostanjevih gozdov je cvetni prah kostanja vseprisoten, kar je zapisano v specifikaciji za slovenski med z zaščiteno geografsko označbo.
Rast števila čebelarjev in čebeljih družin
V Sloveniji je približno 11.000 čebelarjev, ki skrbijo za okoli 200.000 čebeljih družin. Število čebelarjev se je v zadnjih 20 letih povečalo, vendar slabše letine vplivajo na opuščanje čebelarstva. Čebelarstvo zahteva vse več znanja, saj čebele brez čebelarja ne morejo preživeti zaradi klimatskih sprememb, intenzivnega kmetijstva in bolezni.
“Vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja čebel,” poudarja Noč in dodaja, da ukrepi za zaščito čebel posredno skrbijo tudi za ostale opraševalce v naravi.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
