V septembru je Poljska zaradi varnostnih razlogov zaprla mejo z Belorusijo, kar je ustavilo čezmejni promet in zahtevalo iskanje novih poti za trgovino med Kitajsko in Evropo. Zaprtje je vplivalo na “Severni koridor”, glavno kopensko povezavo v okviru kitajske pobude “Pas in cesta”. Ta povezava je ključna za prevoz blaga med Kitajsko in Evropo. Kitajska vlada je pozvala Poljsko, naj zagotovi varno delovanje vlaka in stabilnost dobavnih verig. Po dveh tednih je Poljska mejo ponovno odprla.
Zaprtje je opozorilo na možnost preusmeritve tovora na alternativne poti, kot je Srednji koridor, kar bi vplivalo na poljsko državno blagajno.
Severni koridor: Ključna kopenska povezava
Kljub sankcijam zaradi vojne v Ukrajini je promet po Severnem koridorju naraščal. Leta 2024 se je količina blaga povečala za več kot deset odstotkov, vrednost pa za 85 odstotkov na 25 milijard evrov. Priljubljenost kitajskih spletnih trgovin je prispevala k povečanju prometa. Severni koridor še vedno predstavlja 90 odstotkov železniške trgovine med Kitajsko in EU, a njegov delež v celotni menjavi ostaja majhen.
Alternativne poti: Srednji koridor
Srednji koridor, znan kot transkaspijski mednarodni prometni koridor (TITR), postaja privlačnejša alternativa zaradi negotovosti na severni poti. Poteka od Kitajske skozi Srednjo Azijo, čez Kaspijsko morje do Kavkaza in Evrope. Čeprav je dražji od pomorske poti, je časovno ugodnejši. Pomorska pot traja od 28 do 40 dni, Severni koridor je najhitrejši s 14 do 18 dnevi, Srednji koridor pa traja med 15 in 25 dnevi.
Izboljšave in izzivi Srednjega koridorja
Srednji koridor je multimodalna mreža, kar prinaša logistične izzive. Največje zamude povzroča pretovarjanje blaga v pristaniščih in nezadostna zmogljivost železnic. Kaspijsko morje predstavlja ozko grlo zaradi vremenskih razmer. Kljub temu obseg tovora narašča, kar spodbuja naložbe v infrastrukturo. Kitajska in Kazahstan preučujeta skupne ladjedelniške projekte, da bi izboljšali pomorske zmogljivosti.
Milijardne naložbe in geopolitika
V prihodnjih letih bo v Srednji koridor treba vložiti približno 28 milijard dolarjev. EU je napovedala naložbe v regijo v višini 12 milijard evrov. Srednji koridor je postal pomembnejši po političnih in logističnih omejitvah prevoza skozi Rusijo. Kitajska je prepoznala geostrateški pomen Srednjega koridorja in ga vključila v svojo agendo.
Kljub priložnostim, ki jih ponuja Srednji koridor, ostajajo izzivi. Emil Avdaliani, profesor mednarodnih odnosov, opozarja na geografske in politične ovire. Koridor bo verjetno ostal dopolnilo Severnemu koridorju, a bi lahko dosegel 20-odstotni delež pri kopenskem prevozu med Kitajsko in EU. Svetovna banka napoveduje, da bo promet po Srednjem koridorju do leta 2030 potrojil, a bo večinoma šlo za regionalno izmenjavo.
