Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o fetalnem alkoholnem sindromu NIJZ poziva bodoče matere k popolni abstinenci od alkohola med nosečnostjo. Tudi minimalne količine alkohola lahko škodljivo vplivajo na razvoj zarodka, kar lahko privede do poškodb možganov in drugih telesnih organov otroka.
Izpostavljenost alkoholu v maternici povečuje tveganje za splav, mrtvorojenost, prezgodnje rojstvo, nizko porodno težo in nenadno smrt dojenčka. Prav tako je alkohol edini vzrok za spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD).
Nevarnosti izpostavljenosti alkoholu med nosečnostjo
Strokovnjaki opozarjajo, da alkohol, ki ga zaužije nosečnica, hitro prehaja v plodovo kri preko posteljice. Koncentracija alkohola pri plodu je lahko enaka ali celo višja kot pri nosečnici, ker plod še ni sposoben učinkovito presnavljati alkohola. To pomeni, da alkohol v plodovem telesu ostane dlje časa, kar povečuje tveganje za poškodbe.
Poškodbe možganov so še posebej kritične, saj se možgani razvijajo skozi celotno nosečnost. Izpostavljenost alkoholu lahko povzroči tudi trajne telesne težave, vključno s prirojenimi nepravilnostmi na srcu, ledvicah, jetrih, prebavnem traktu, kosteh in endokrinem sistemu, poleg težav z vidom in sluhom.
Razširjenost FASD v Sloveniji
V Sloveniji je spekter fetalnih alkoholnih motenj nadpovprečno razširjen. Vodilna strokovnjakinja Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ-ja poudarja, da med nosečnostjo ni varna nobena oblika alkoholne pijače, vključno z rdečim ali belim vinom, pivom ali likerjem. Tudi brezalkoholne različice teh pijač, ki lahko vsebujejo do pol odstotka alkohola, niso popolnoma varne.
Raziskave nakazujejo, da lahko tudi pitje alkohola pri moških pred spočetjem vpliva na kakovost semenčic in posledično na zdravje otroka. Čeprav so potrebne nadaljnje raziskave, je priporočljivo, da bodoči očetje razmislijo o opustitvi alkohola v obdobju načrtovanja nosečnosti.
Informiranost in podpora družbe
Maja Roškar z NIJZ-ja izpostavlja, da informiranost, odnos družbe in usklajena mnenja stroke igrajo ključno vlogo pri opuščanju pitja alkohola med nosečnostjo. Kljub temu podatki kažejo, da vsaka četrta nosečnica nadaljuje s pitjem alkohola. Verjetnost, da bo ženska opustila pitje alkohola, se poveča, če od nje okolica tega ne pričakuje.
V svetovnem merilu naj bi s FASD-jem živelo približno osem ljudi na 1000 prebivalcev, v Evropi pa skoraj 20. Po ocenah svetovne raziskave ima v Sloveniji 21 na 1000 otrok in mladostnikov do 16. leta FASD.
Pomembno je, da bodoče matere in očetje razumejo resnost izpostavljenosti alkoholu med nosečnostjo in sprejmejo ukrepe za zaščito zdravja svojih otrok. Ozaveščanje in podpora družbe sta ključna dejavnika pri zmanjšanju razširjenosti FASD.
Spletno uredništvo
