V Sloveniji vsako leto izvozimo približno 200 tisoč ton gorljivih odpadkov, predvsem v Avstrijo, na Madžarsko, v Nemčijo in Italijo, vendar so stroški izvoza vse višji, zanesljivost pa vse manjša. Sežig odpadkov prinaša tveganja za zdravje in okolje.
Po letih razprav je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo aprila sprejelo novo uredbo, ki predvideva gradnjo treh sežigalnic: obstoječe Toplarne Celje ter novih obratov v Ljubljani in Mariboru.
Izvoz odpadkov postaja vse bolj nepredvidljiv
Slovenija se sooča z vse večjimi težavami pri izvozu gorljivih odpadkov, saj postaja vse dražji in manj zanesljiv. Ministrstvo za okolje navaja, da Slovenija letno izvozilo okoli 200 tisoč ton odpadkov, pri čemer je lani 52 tisoč ton končalo v Bosni in Hercegovini. Izvoz v tretje države je redkost. Kapacitete tujih sežigalnic so večinoma zasedene in sprejemajo tuje odpadke le po višjih cenah, kar povzroča kopičenje odpadkov v Sloveniji.
“V preteklosti so se gorljivi odpadki pretežno izvažali na Madžarsko, v Avstrijo, na Slovaško in Hrvaško. Danes so njihove kapacitete večinoma zasedene, pravila strožja in cene višje. Zato gorljivi odpadki vse pogosteje ostajajo v Sloveniji, se kopičijo in predstavljajo dodatno tveganje za požare,” so navedli na MOPE-ju.
Trenutne zmogljivosti sežiganja odpadkov v Sloveniji
Trenutno v Sloveniji državno javno službo sežiganja komunalnih odpadkov izvaja le Toplarna Celje, ki letno sežge 40 tisoč ton odpadkov. Cena obdelave tone odpadkov znaša 105 evrov brez DDV. Ministrstvo ocenjuje, da bo gradnja novih sežigalnic, predvidenih v Ljubljani in Mariboru, trajala približno sedem let. Te nove zmogljivosti naj bi omogočile sežig 220 tisoč ton odpadkov letno, od tega 140 tisoč ton v okviru javne gospodarske službe.
Nasprotniki opozarjajo na tveganja za zdravje in okolje
Predlagani gradnji novih sežigalnic nasprotujejo zdravstvena stroka in okoljske nevladne organizacije. Opozarjajo na že tako slabo kakovost zraka v Ljubljani in Mariboru ter na evropsko strategijo ravnanja z odpadki, ki sežig predvideva kot zadnjo možnost. Zdravniška zbornica Slovenije opozarja, da bi sežig odpadkov v Ljubljani še dodatno poslabšal kakovost zraka in ogrozil zdravje prebivalcev.
“Načrtovano sežiganje odpadkov bi kakovost zraka samo še dodatno poslabšalo in ogrozilo zdravje in življenja prebivalcev Ljubljane in okolice,” so zapisali na Zdravniški zbornici Slovenije.
Okoljske nevladne organizacije prav tako poudarjajo, da se z sežigom snovi nepovratno uničijo, kar ni v skladu s strategijo trajnostnega ravnanja z omejenimi viri.
“Z vidika reševanja krize omejenih virov je glavni argument proti sežigalnicam ta, da snovi s sežigom nepovratno uničimo,” opozarja Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja.
Prizadevanja za izboljšanje ravnanja z odpadki
Slovenija si prizadeva doseči evropske cilje glede ravnanja s komunalnimi odpadki, ki predvidevajo recikliranje 60 odstotkov do leta 2030 in 65 odstotkov do leta 2035. Slovenija je cilj 60 odstotkov recikliranih odpadkov že dosegla leta 2023. Kljub temu pa izgradnja dodatnih sežigalnic ostaja predmet razprav in različnih mnenj.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
