Poletje prinaša vroče dni, ko se temperature dvigujejo nad 30 stopinj Celzija, sonce pa postane neizprosno. Da bi zaščitili svojo kožo, ljudje množično posegajo po zaščitnih kremah z različnimi zaščitnimi faktorji. A medtem ko varujemo lastno zdravje, pogosto spregledamo, da lahko prav te kreme škodujejo okolju – predvsem vodnim ekosistemom, ki so že tako pod velikim pritiskom.

Raziskave so pokazale, da nekatere kemikalije v sončnih kremah, kot so oksibenzon, oktinoksat, homosalat in oktokrilen, lahko povzročajo resne posledice za naravo in zdravje. Oksibenzon in oktinoksat na primer vplivata na koralne grebene – zavirata rast koral in prispevata k njihovemu beljenju. Čeprav Slovenija nima koral, te snovi vseeno končajo v rekah, jezerih in celo v podtalnici. Tam ogrožajo ribe, plankton in druge mikroorganizme, ki so ključni za zdravo ravnovesje ekosistema.

A učinki niso omejeni le na naravo. Nekatere od teh sestavin so prepoznane tudi kot potencialni hormonski motilci, kar pomeni, da lahko vplivajo na človeški endokrini sistem. Dolgotrajna izpostavljenost takšnim snovem lahko škoduje plodnosti, moti razvoj otrok in vpliva na delovanje hormonov.

Oksibenzon (benzofenon-3)

Oksibenzon je ena najbolj razširjenih sestavin v sončnih kremah. Njegova naloga je absorpcija UVB-žarkov, s čimer ščiti kožo pred opeklinami.

  • Nevarnost za okolje: raziskave so pokazale, da oksibenzon škoduje koralam, saj zavira njihovo rast in povzroča beljenje koral. Poleg tega je strupen za plankton in ličinke rib, kar dolgoročno ogroža celotne prehranske verige.

  • Vpliv na ljudi: oksibenzon se v telesu kopiči in lahko deluje kot hormonski motilec. Povezujejo ga z motnjami plodnosti, hormonskim neravnovesjem ter vplivi na razvoj otrok.

Oktinoksat (etilheksil metoksicinamat)

Oktinoksat je kemikalija, ki absorbira UVB-žarke in s tem preprečuje sončne opekline. Pogosto se uporablja v kombinaciji z drugimi filtri.

  • Nevarnost za okolje: podobno kot oksibenzon je toksičen za korale in druge morske organizme. V vodi je obstojen in se lahko kopiči, kar vodi do motenj v morskih ekosistemih.

  • Vpliv na ljudi: velja za potencialnega endokrinega motilca. Nekatere študije so pokazale, da lahko vpliva na ščitnico in spolne hormone.

Homosalat

Homosalat absorbira UVB-žarke in je prisoten v številnih kremah kot stabilizator drugih filtrov.

  • Nevarnost za okolje: v vodi se razgrajuje zelo počasi, zaradi česar se kopiči v vodnih ekosistemih. Njegovi presnovki lahko vplivajo na organizme v vodi in so toksični za ribe.

  • Vpliv na ljudi: homosalat se kopiči v maščobnem tkivu človeka in velja za hormonskega motilca. Evropska unija je zato omejila njegovo dovoljeno koncentracijo v kozmetiki.

Oktokrilen

Oktokrilen absorbira UVB in del UVA sevanja ter deluje kot stabilizator v kombinaciji z drugimi filtri.

  • Nevarnost za okolje: v vodi lahko povzroča oksidativni stres pri ribah in drugih organizmih, kar vpliva na njihovo preživetje. Raziskave so pokazale, da se kopiči v tkivih vodnih živali.

  • Vpliv na ljudi: povezujejo ga s sproščanjem prostih radikalov v koži, kar lahko pospeši staranje. Pri občutljivih posameznikih lahko povzroča alergijske reakcije.

Vse več držav se zato odloča za ukrepanje. Havaji, Palau in Aruba so že prepovedali prodajo sončnih krem z oksibenzonom in oktinoksatom, Evropska unija pa je določene koncentracije omejila. Podobne razprave se pojavljajo tudi drugod, saj se zavest o vplivu kozmetike na okolje hitro povečuje.

Kaj pa lahko storimo posamezniki? Ena od možnosti so sončne kreme z mineralnimi filtri, kot sta cinkov oksid in titanov dioksid, ki delujejo kot fizična ovira pred UV-žarki. Če so v netoksičnih, nerazpršenih oblikah, so veliko manj škodljive za okolje in varne za kožo. Poleg tega lahko za zaščito pred soncem poskrbimo tudi z naravnimi ukrepi – uporabo klobukov, majic z dolgimi rokavi in izogibanjem najmočnejšemu soncu med 11. in 16. uro.

Alternative: mineralni filtri

Ker tveganja postajajo vse bolj očitna, se vse več strokovnjakov zavzema za uporabo mineralnih filtrov – cinkovega oksida in titanovega dioksida. Delujejo kot fizična pregrada, ki odbija UV-žarke, ne da bi se v večji meri sproščali v okolje. Pomembno pa je, da niso v obliki nanodelcev, saj so ti prav tako lahko škodljivi za morske organizme.

Kaj lahko storimo posamezniki?

  • Izbirajmo sončne kreme brez oksibenzona, oktinoksata, homosalata in oktokrilena.

  • Dajmo prednost izdelkom z mineralnimi filtri.

  • Zaščito pred soncem dopolnimo z oblačili, klobuki in senčenjem.

  • Izogibajmo se kopanju takoj po nanosu kreme, da čim manj sestavin konča v vodi.

Zavedanje, da lahko naša krema v vodi škodi ribam ali vpliva na rast alg, nam lahko pomaga izbrati bolj trajnostno rešitev. Zaščita kože in zaščita narave se namreč ne izključujeta – z odgovorno izbiro lahko poskrbimo za oboje.

Spletno uredništvo

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA