Vznemirljive novice prihajajo iz laboratorijev ameriške univerze Harvard, kjer so znanstveniki odkrili potencialno zdravilo za Alzheimerjevo bolezen. Po navedbah prestižne revije Nature bi lahko novo odkritje ne le upočasnilo napredovanje bolezni, temveč tudi povrnilo nekatere spomine in možganske funkcije pri prizadetih bolnikih. Ključno vlogo pri tem odkritju igra pomanjkanje litija v možganih, ki ga je mogoče nadomestiti s prehranskimi dopolnili.
Po uspešnih preizkusih na miših se znanstveniki pripravljajo na preizkuse na ljudeh in upajo, da bodo rezultati omogočili množično proizvodnjo novega zdravila.
Vloga litija pri ohranjanju kognitivnih sposobnosti
Raziskave na začetnih molekularnih spremembah pri Alzheimerjevi bolezni so pokazale na pomembno vlogo endogenega litija, ki se dinamično uravnava v možganih in je ključnega pomena za ohranjanje kognitivnih sposobnosti med staranjem. Analize so razkrile, da je pri bolnikih z blagimi kognitivnimi motnjami, ki pogosto napredujejo v Alzheimerjevo bolezen, raven litija občutno nižja. Zmanjšana biološka razpoložljivost litija je še bolj izrazita pri bolnikih z razvitim Alzheimerjem, saj se litij veže na amiloidne beljakovine.
Padec ravni litija vodi do razvoja Alzheimerja
V eksperimentih na miših so raziskovalci načrtno znižali raven litija v prehrani tako zdravim kot “Alzheimerjevim” mišim. Rezultati so pokazali, da je zmanjšanje litija v možganih za polovico povzročilo kopičenje beta amiloida in fosforiliranega tau proteina, kar je sprožilo vnetje možganskih mikroglij ter izgubo sinaps, aksonov in mielina. Posledično je prišlo do pospešenega kognitivnega nazadovanja, ki je delno posledica aktivacije encima GSK3β. Analiza je pokazala, da pomanjkanje litija sproži spremembe v izražanju genov, podobne tistim pri Alzheimerjevi bolezni.
Litijeva sol kot možna rešitev
Raziskovalci so nato mišim začeli dajati litijev orotat, obliko litijeve soli, ki se manj veže na amiloidne beljakovine. Terapija je preprečila patološke spremembe in izgubo spomina pri miših z modelom Alzheimerjeve bolezni, pa tudi pri starejših zdravih miših. Ugotovitve kažejo na neposredno povezavo med endogenim litijem in fiziološkimi spremembami v možganih. Neravnovesje naravnega litija lahko predstavlja enega prvih znakov razvoja Alzheimerjeve bolezni, obetavna rešitev pa se kaže v uporabi litijevih soli, ki se izogibajo vezavi na beta amiloid.
Če bodo nadaljnje raziskave na ljudeh potrdile učinkovitost litijeve terapije, se lahko obeta prelomna sprememba v zdravljenju Alzheimerjeve bolezni, kar bi pomenilo veliko olajšanje za številne bolnike in njihove družine.
Spletno uredništvo
