V noči na sredo bomo imeli priložnost občudovati vrhunec meteorskega roja Perzeidov, a zaradi svetle lune pogoji za opazovanje ne bodo idealni. Kljub temu bo nebesni spektakel privabil številne ljubitelje astronomije, saj bo na nebu vidnih več zanimivih objektov. Predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna je poudaril, da se v manj kot mesecu dni obeta še en izjemen astronomski dogodek, popoln Lunin mrk, ki ga bomo lahko opazovali 7. septembra.
Letošnji pogoji za opazovanje meteorskega roja Perzeidov ne bodo optimalni. “Noč na 13. avgust je približno tri dni po polni Luni, kar pomeni, da bo Luna še vedno relativno svetla,” je za STA pojasnil Žiberna, ki je tudi profesor na mariborski filozofski fakulteti.
Vremenska napoved pa kaže, da bo vreme za opazovanje ugodno. Na začetku noči bo 83 odstotkov Lunine površine osvetljene, kar bo otežilo opazovanje šibkejših utrinkov. Kljub temu bo po Žibernovih besedah na nebu vidnih več astronomskih objektov, ki jih bo vredno opazovati in fotografirati.
“Že pred polnočjo bomo lahko opazovali planet Saturn, katerega kolobarji so skoraj poravnani z Zemljo, zato bodo vidni z boka kot tanka prečka čez Saturnovo ploskev. Z nekaj sreče bomo pred polnočjo lahko opazovali še planet Uran, v jutranjih urah pa Jupiter in Venero, ki bosta le okoli eno stopinjo narazen, torej vidna v istem zornem polju okularja z ne preveliko povečavo. Poletno nočno nebo je znano po obilju objektov globokega neba, zato bo opazovanje še dodatno bolj zanimivo,”
je dodal Žiberna na spletni strani društva.
Nočno opazovanje: izberite temnejšo lokacijo
Društvo Orion organizira nočno opazovanje v Šmartnem na Pohorju od 22. ure dalje, več informacij pa je na voljo na spletni strani društva. Žiberna priporoča, da za opazovanje izberete temnejšo lokacijo, saj na takšnih mestih lahko opazimo tudi do 100 utrinkov na uro v roju Perzeidov, pri čemer je teh običajno več v drugi polovici noči, vendar številka lahko niha.
Razlike med kometom, meteorom in meteoritom
Meteorski roji so večinoma posledica kometov, ki krožijo okoli Sonca in za seboj puščajo trdne delce. Ti delci, imenovani meteoroidi, so lahko zelo majhni, a v redkih primerih dosežejo velikost manjših skal.
Če Zemlja na svoji poti prečka meteoroidno vlakno, se delci lahko znajdejo v zgornjih plasteh atmosfere. Če meteoroid vstopi v atmosfero in zgori, ga imenujemo meteor. Če pa preživi let skozi atmosfero in pristane na Zemljinem površju, postane meteorit.
Žiberna pojasnjuje, da imajo meteoroidi običajno največjo hitrost okoli 42 kilometrov na sekundo.
Barvni pridih utrinkov
Kemična sestava meteoroida lahko vpliva na barvo utrinka. Oranžno-rumena svetloba nakazuje prisotnost natrija, rumena železa, modro-zelena magnezija, vijolična kalcija, rdeča pa atmosferskega dušika in kisika.
Meteoroidi dosegajo velike hitrosti, ki so odvisne od njihovega potovanja proti ali dohitevanju Zemlje. Zemlja kroži okoli Sonca s povprečno hitrostjo približno 30 kilometrov na sekundo, kar pomeni, da lahko meteoroidi, ki priletijo v atmosfero, dosežejo relativno hitrost do 72 kilometrov na sekundo. Vstopna hitrost Perzeidov je ocenjena na okoli 59 kilometrov na sekundo.
Meteorske roje običajno imenujejo po ozvezdjih, v katerih se pojavljajo. Po podatkih Mednarodne astronomske zveze je priznanih 95 meteorskih rojev, z več kot 400 kandidati za nove roje.
Ti pojavi niso stalni, saj se lahko lega meteoroidnega vlakna spremeni ali pa roji izginejo, če komet razpade.
Spletno uredništvo
