V Sloveniji se soočamo s paradoksom: imamo obilje sort breskev in nektarin, a število nasadov teh priljubljenih sadežev vztrajno upada. V Biljah, kjer se nahaja največji sadjarski center v državi, so pred kratkim pripravili razstavo devetih sort breskev, kar kaže na bogat sortni izbor, ki pa ga pridelovalci vse manj izkoriščajo. Kljub temu, da so domače breskve in nektarine cenjene, je površina nasadov drastično upadla, kar povzroča številne izzive za pridelovalce in ljubitelje sadja.
Nekoč je Slovenija imela do 700 hektarjev nasadov breskev, največ na Primorskem, danes pa se ta številka giblje okoli skromnih 200 hektarjev. Davor Mrzlić, vodja Sadjarskega centra Bilje, pojasnjuje, da je organiziran odkup pridelka skoraj popolnoma izginil, zato se pridelovalci vse bolj osredotočajo na manjše zasaditve na svojih vrtovih. “Organiziranega odkupa ni več. Velikih nasadov je malo, ljudje večkrat po vrtovih sadijo manjše,” je dejal Mrzlić.
Razstava v Biljah: Bogat sortni izbor
V Biljah, kjer se ponašajo z dolgoletno tradicijo pridelave in raziskovanja breskev, so do zdaj preizkusili več kot 120 različnih sort. Na zadnji razstavi je bilo predstavljenih devet sort, ki so pritegnile pozornost obiskovalcev. Erika Komel iz Sadjarskega centra Bilje je pojasnila, da pridelovalci lahko v knjižici pregledajo priporočene sorte in pridobijo informacije o njihovem uspehu v Sloveniji. “Ko se pridelovalec odloči, da bo nekaj posadil, v tej knjižici lahko pregleda, kaj se svetuje,” je dodala Komel.
Izkušnje družine Pelicon
Družina Pelicon iz Ozeljana je ena izmed tistih, ki so se v preteklosti močno zanašali na breskve. Pred 25 leti so začeli s pridelavo na dveh hektarjih, vendar so svoje nasade kasneje zmanjšali na 700 dreves. Tomaž Pelicon je razložil, da so se zaradi visokih investicij v namakalne sisteme in protitočne zaščite odločili za zmanjšanje. “Razmišljamo o povečanju sadovnjaka, a je to velika investicija,” je dejal Pelicon.
Povratek h koreninam
Kljub zmanjševanju nasadov se ponekod v Sloveniji ponovno vračajo k breskvam. V Posavju, denimo, se zmanjšujejo površine z intenzivno pridelavo jabolk, breskve pa predstavljajo vedno bolj priljubljeno alternativo. Svetovalka za sadjarstvo Andreja Brence iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto poudarja, da se ljudje vse manj zanašajo na trgovine, kjer so plodovi na videz privlačni, a pogosto brez pravega okusa. “Marsikdo kmalu ne bo več vedel, kaj je dober okus breskve,” je opozorila Brence.
Kljub bogati izbiri sort in vročim prizadevanjem za ohranjanje pridelave, breskve in nektarine v Sloveniji izgubljajo svoj prostor pod soncem. Vprašanje, kako ohraniti in povečati nasade ter spodbuditi pridelovalce, ostaja odprto.
Spletno uredništvo Goriške novice
